Prireditve so se udeležili župan dr. Peter Verlič, podžupan Janez Pintar, predsednik prve Vlade Republike Slovenije Lojze Peterle, občinski svetnice in svetniki, predsednice in predsedniki naših krajevnih skupnosti, vodje uradov občinske uprave, zastopniki zavodov, občanke in občani.

Zazveneli sta slovenska in evropska himna, zbrane je nato slavnostno nagovoril župan dr. Peter Verlič.

V svojem nagovoru se je sprva dotaknil 1. redne oz. konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki je potekala ravno v tem tednu, 7. decembra. Na seji so bili potrjeni mandati novoizvoljenim članicam in članom Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki jim je ob tej priložnosti ponovno iskreno čestital. »In če je soditi po tistem prvem, predstavitvenem nagovoru, h kateremu so bili svetnice in svetniki povabljeni, lahko ugotovim, da med nami preveva duh sodelovanja, povezovanja, že skoraj kar enotnosti, takšne kot jo nagovarja tudi ta naš državni praznik, ki ga bomo kmalu praznovali,« je dejal. Na seji pa je bil potrjen tudi mandat staremu novemu županu, zato se je ob tej priložnosti ponovno zahvalil tudi vsem volivkam in volivcem v občini Grosuplje, ki so mu zaupali še en mandat. »To je seveda velika čast, pa tudi velika odgovornost. Tako kot sem že dejal v svoji prisegi, si bom tako kot doslej, tudi v prihodnje prizadeval delovati za dobrobit vseh občank in občanov občine Grosuplje, za večanje blagostanja in za še lepši razvoj občine Grosuplje,« je dejal.

Seveda pa danes ne bi bili, kjer smo, če ne bi imeli svoje države Slovenije. Če ne bi takrat v tistih časih prepoznali pomembnost odločitve, ki smo jo sprejeli ob plebiscitu. Župan je na tem mestu med nami posebej lepo pozdravil Lojzeta Peterleta, prvega predsednika demokratične vlade v Republiki Sloveniji. »Prepričan sem, da če bomo tako kot takrat znali ugotoviti, kaj je za nas pomembno, se nam prihodnosti ni treba bati,« je dejal.

V svojem nagovoru se je tudi spomnil, kako je bil na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo skupaj s kolegom, predsednikom sindikatov transporta iz Luksemburga, na Prešernovem trgu, in opolnoči, ko smo vstopili v Evropsko unijo, ko je zadonela evropska himna, so se njegovemu kolegu utrnile solze. Kot je dejal, takrat niti sam ni dojel, kaj je ta trenutek pomenil tudi za ostale Evropejce. Kolega mu je rekel: »Dobrodošli Slovenci izven železnega zidu, izvili ste se iz komunizma. Razvijajte svojo državo naprej v demokratično državo, v skupnost Evrope.«

»Danes se veselimo skupaj s prijatelji iz Hrvaške, ki bo z novim letom vstopila v Schengen in v novo valuto,« je dejal.

Svoj nagovor je sklenil z besedami: »Demokratično Slovenijo moramo za vsako ceno ohraniti tudi naprej. To povedati tudi mladim generacijam, ki ne vejo, kakšen je bil sistem, v katerem smo živeli. V tem duhu želim vsem iskreno praznovanje državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti. Vsem skupaj tudi voščim lep, miren in vesel božič ter veliko sreče, zdravja, predvsem pa miru v prihodnjem letu. Bog živi Slovenijo, srečno Občina Grosuplje!«

V nadaljevanju druženja, ki smo ga poimenovali Domovinski dan - praznujmo skupaj, nas je nagovoril predsednik prve Vlade Republike Slovenije Lojze Peterle.

Županu dr. Petru Verliču je ob tej priložnosti sprva čestital za nov mandat, ki ga, kot je dejal, ne bi bilo, če se ne bi dobro iztekel že kakšen mandat prej. Ni tako enostavno zmagati v demokratični družbi. Potrebno je nekaj pokazati in ljudje morajo to tudi prepoznati in priznati. »Vesel sem, da vam je to uspelo, da imate ponovno priliko, da vodite občino k novim rezultatom. In vedno se da še kaj narediti,« je dejal.

Občini Grosuplje pa se je ob tej priložnosti tudi zahvalil, da se je pred nekaj leti na poseben način, s poimenovanjem ceste, poklonila Jožetu Pučniku. »Nekoč na nekem srečanju, v začetku slovenske pomladi, pri Ivanu Omanu doma, ker je takrat ustanovil Slovensko kmečko zvezo, smo se brez glasu proti zmenili, da bo Demos vodil Jože Pučnik,« je dejal.

O tistem času nam je med drugim še povedal: »Ne bi bilo postroja tistih, v katerih sem jaz takrat videl Slovensko vojsko, in ne bi bilo plebiscita, če ne bi imeli Slovenke in Slovenci prvič v zgodovini priliko, da se svobodno odločajo o svoji državnosti.« Kot je nadalje pripovedoval, smo imeli nekoč, v 7. stoletju, kralja Sama, potem smo imeli svobodno Karantanijo, imeli smo leto 1848 s programom Zedinjene Slovenije, vendar pa nikoli niso bile zrele okoliščine, da bi postavili svojo državo. Po 1. svetovni vojni je sledila srbska diktatura, njej je sledila komunistična. Leti 1990, 1991 pa sta bili drugačni, po zaslugi volje, ki so jo ljudje izrazili 8. aprila 1990, na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Imeli so na razpolago, ali glasujejo za Demosovo državotvorno idejo, za samostojno demokratično Slovenijo, ali pa za predlog starih sil, da bi Slovenija še naprej živela v Jugoslaviji. »K sreči, hvala Bogu, smo se odločili za Demosov program. Jaz takrat nisem sanjal ne o zmagi moje stranke, čeprav sem si je seveda želel, pa tudi ne o tem, da bom kdaj predsednik vlade,« je dejal.

Da smo državo lahko ustanovili, smo potrebovali zakonodajno oblast, da je sprejemala zakone, in izvršilno oblast, se pravi vlado.

Na tem mestu pa je, kot je dejal, potrebno izpostaviti Toneta Krkoviča. »Gospoda, ki sedi tukaj s harmoniko in s svojim sinom, moža, ki je bil tisti, ki je razumel, da je pomenila razorožitev slovenske teritorialne obrambe na dan izvolitve moje vlade vojno napoved. Zato se z njim strinjam, da se je vojna za Slovenijo začela 16. maja in ne 26. junija, ko smo proglasili državo. Takrat so zgolj udarili na vse. Mi smo šli na pot samostojnosti praznih rok. Pobrali so nam orožje teritorialne obrambe. In ne samo, da smo temu možu zaupali postavljanje Slovenske vojske, in to delo je opravil dostojno in verodostojno, brez tega njegovega osnovnega dela, postavitve temeljev slovenske vojske, brez odločitve o manevrski strukturi, ne daleč stran od tu, spet v vaših krajih, mi na dan preizkušnje ne bi bili pripravljeni. Zato sem in ostajam kar naprej hvaležen Tonetu Krkoviču, da je razumel tisti čas, da se je dal popolnoma na razpolago, da je tvegal vse, kot so tvegali tudi tisti, ki jih je on vprašal, ali ste se pripravljeni boriti za samostojno in demokratično Slovenijo,« je povedal.

Posebej je v svojem nagovoru izpostavil še eno dejstvo iz tistega časa, ki je po njegoem mnenju pomembno prispevalo k temu, da se je 23. decembra 1990, ko je bil plebiscit, prebudilo vseslovenstvo. »Če ne bi bili enotni, verjetno danes ne bi praznovali. Poznamo nek čas prej, ko so se naši predniki razdelili, se spopadli, doživeli revolucijo. Ko so bila polna brezna in drugi kraji, po 2. svetovni vojni so našli čez 700 množičnih grobišč. Sam sem zgodovinar, ampak si nisem mislil, da smo bili tak britof. In to marsikje, marsikoga še vedno boli. 6. decembra 1990 pa smo se v slovenskem parlamentu dogovorili, ker smo ponudili sodelovanje opoziciji, se pravi bivši partiji in strankam okrog nje, kako bomo šli na plebiscit. Brez glasu proti. Nekateri so se sicer vzdržali, ampak nihče ni glasoval proti. In mislim, da je ta enotnost, s podpisi predsednikov vseh demokratičnih strank in poslanskih skupin pomembno prispevala k temu, da je bil rezultat plebiscita tak, kot je bil,« je dejal. Ob tem je sicer dodal, da pozneje kot šef vlade te enotnosti ni čutil. Proračun in zakone, ki so nam omogočali, da smo se lahko oborožili, so sprejeli s komaj glasom večine.

Iz časa osamosvojitve naše države je z nami delil še: »Amerika je bila proti, Sovjetska zveza je bila proti, podprla nas prav tako ni Evropska zveza. Na dan proglasitve države smo na Trgu Republike stali sami. Preleteli so nas migi, kar je bilo zlovešče, ampak na naše veselje to ni vplivalo. Ni bilo nobenih predsednikov, nobenih predsednikov vlad, nobenega diplomata, le nekaj prijateljev iz Avstrije in iz Italije. Vse orožje smo si mogli priskrbeti sami, sami smo mogli zmagat, ko smo pa pokazali, da smo sposobni upora, je moral svet to vzeti na znanje in nas priznati.«

»Brez korajže ni šlo. Sam pravim, da je bilo tudi od zgoraj nekaj milosti, da smo vse to speljali tako, da je bilo malo žrtev, da smo dosegli zmago, da smo se postavili na politični zemljevid sveta. Da smo v Združenih narodih, v Evropski zvezi, v NATU, da imajo naši bodoči rodovi čisto druge prilike, da se uresničujejo, kot smo jih imeli mi. Premaknili smo se s svetlobno hitrostjo naprej,« je z nami še delil svoje misli.

 »Vesel sem, da sem skupaj z vami doživel ta nasmeh zgodovine. Tistim, ki ste 8. aprila 1990 glasovali za Demos, sem še posebej hvaležen, tistim, ki ste obkrožili za na plebiscitu, prav tako, vsem tistim, ki pa praznujete slovensko samostojnost, pa tudi moj globok poklon. Večje vrednote za narod, ki hoče živeti suvereno, kot da ima svojo lastno državo, ni,« je še dejal in vsem nam zaželel, da praznujemo ta slovenski praznik polno. »In če bomo enotni tudi sedaj, ko smo svobodni, bomo lahko skupaj še veliko dosegli,« je sklenil svoj govor.

V nadaljevanju večera smo prisluhnili koncertu članov zasedbe De Niro As Orchestra, spletu domoljubnih pesmi. Prireditev je povezoval Dominik Jakšič.

VIR: Občina Grosuplje