Zavarovana območja prekrivajo 14 odstotkov površine Slovenije. Imamo en narodni park (Triglavski narodni park), štiri regijske parke (Kozjanski, Notranjski, Škocjanske jame in pravkar ustanovljeni Regijski park Pohorje) ter 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 61 naravnih rezervatov, 1.097 naravnih spomenikov ter 34 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. Na varovanih območjih varujemo rastline, živali in njihove življenjske prostore. V teh območjih lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti, naše geografsko izjemno raznolike dežele. Zavarovana območja so upravljana tako, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce.

 

V Sloveniji imamo bogato tradicijo varstva narave. Več kot 100 let mineva od sprejetja prvega naravovarstvenega programa na Slovenskem – Spomenice Odseka za varstvo prirode in naravnih spomenikov –, letos pa mineva tudi 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka.

 

Slovenija je svoja zavarovana območja ustanovila na podlagi nacionalne zakonodaje o ohranjanju narave, evropski direktivi (Natura 2000) ter na podlagi ratificiranih mednarodnih sporazumov (Ramsarska konvencija o mokriščih, Konvencija o ohranjanju svetovne naravne in kulturne dediščine). Širša zavarovana območja in nekatera ožja upravljajo državni ali občinski javni zavodi, koncesionarji ali režijski obrati. Njihova najpomembnejša naloga je, da z varstvenimi ukrepi varujejo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe, naravne vrednote in krajino. Urejajo tudi obisk in skrbijo za osveščanje javnosti. Nadzor nad tem, ali se upoštevajo predpisani režimi, opravljajo naravovarstveni poklicni in prostovoljni nadzorniki.

 

Za najvišje dosežke na področju ohranjanja narave in doprinosu k razvoju stroke na tem področju bomo letos prvič podelili tudi državno Nagrado Rada Smerduja.