Judovski kulturni center Ljubljana – hiša strpnosti, hiša “Drugih”, se v zadnjih letih še posebej zavzema za številne programe o ozaveščanju o strahotah holokavsta. Holokavst ni zaprašena zgodba iz zgodovine, temveč poglavje, ki mora biti del splošnega zavedanja vsakega izobraženega človeka. Z njim se po vsem svetu ukvarjajo številni akademiki in raziskovalci, na voljo je veliko literature, ohranjeno je bogato dokumentacijsko in slikovno gradivo, zabeležena so številna pričevanja preživelih, ogledati si je moč ostanke koncentracijskih taborišč, obiskati muzeje, ki so posvečeni prav spominu na holokavst.

 

V našem Judovskem kulturnem centru bo 1. septembra otvoritev prve stalne muzejske razstave posvečene holokavstu v Sloveniji, Holokavst v Ljubljani, ki jo v sodelovanju Judovskega kulturnega centra Ljubljana z Mestnim muzejem Ljubljana pripravljamo kustos dr. Blaž Vurnik, umetnika Miran Mohar, Vadim Fiškin in Robert Waltl.

Pri realizaciji razstave so finančno pomagali MOL, Oddelek za kulturo, Mini teater in Mercator d.o.o.

 

Gre za prvo stalno postavitev razstave o tem mračnem obdobju v našem glavnem mestu. Razstava je nastala na raziskovanju številnih slovenskih zgodovinarjev in raziskovalcev holokavsta v Sloveniji, predvsem raziskovanju Borisa Hajdinjaka in Roberta Waltla ob postavljanju ljubljanskih spotikavcev, ko smo na simbolični način pripeljali ljubljanske žrtve pred njihova družinska vrata, jim vrnili imena in postavili simbolični grob, intermedijski umetnik Vuk Ćosić je s projektom Undeleted obudil njihove portrete, s snemanjem njihovih usod, s slovenskimi igralci Karin Komljanec, Julijanom Pop Tasićem, Barbaro Vidović, Alešem Kranjcem, Robertom Korošcem, Luko Bokšanom, Niko Korenjak in Timotejem Novakovićem, ob sodelovanju Vinka Möderndorferja, Toni Soprano Meneglejte in Roberta Waltla , pa smo njihove zgodbe pripravili za razstavo Holokavst v Ljubljani, ki po 8 letih zaokrožuje naše prizadevanje o ozaveščanju slovenske in mednarodne javnosti o holokavstu v Sloveniji in njegovih posledicah.

 

Gre tudi za izjemen primer sodelovanja nevladne organizacije Judovski kulturni center, ki sicer za svoje delovanje ne dobiva podpore države Slovenije in Mestnega muzeja Ljubljana, ki je elitna kulturna institucija v Sloveniji.

Leta 2015 smo v Ljubljani zasnovali multimedijski Festival Hiša strpnosti, ki prikazuje filme in predstave na temo manjšin, zapostavljenih in o holokavstu. Festival izobražuje mlade o strpnosti in spoštovanju drugačnosti in različnosti. Starejše opominja, da vprašanja strpnosti in ne-izključevanja nikoli niso v celoti ponotranjena in da je potrebno ves čas ponavljati in z novimi elementi opozarjati, da  zlo izbruhne takoj, ko prenehamo govoriti o spoštovanju.

V času, ko se v Evropi spet pojavlja lomastenje (s tendenco po marširanju) fašizma, poskušamo javnost spomniti na strahovito izkušnjo holokavsta tudi s projektom »Spotikavci«.  Dela, kot so te male zlate ploščice, se zoperstavljajo nacistični ideji o izkoreninjenju nekaterih skupin ljudi, Judov, Romov, invalidov, svobodomiselnih, homoseksualcev, Slovencev, in se ji bodo zoperstavljala, dokler ne bodo izginile vse sledi o njihovem obstoju na Zemlji. Pred 6 leti smo v Ljubljani in v Prekmurju začeli s projektom polaganja »spotikavcev« in raziskovanjem usod ljubljanskih Judov in judovskih beguncev v času holokavsta, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja in potem še posebej intenzivno po okupaciji leta 1941 pribežali v Ljubljano. »Spotikavci« so umetniški projekt, s katerim se nemški umetnik Gunter Demnig pokloni žrtvam nacionalsocializma s postavitvijo medeninastih kock na pločnikih pred njihovim zadnjim svobodnim naslovom. Projekt sledi evropskim prizadevanjem za ohranjanje zgodovinskega spomina na vse žrtve fašizma v obdobju 1933–1945 oziroma na največji genocid v zgodovini človeštva, holokavst. Človeška zgodovina je prepolna zločinov, ki so jih zaradi koristoljubja, prevzetnosti ali neumnosti načrtovali, organizirali in zagrešili ljudje. Sebični interesi ali fanatizem so povzročili uničenje celih plemen, kar nekajkrat pa so bili na robu izginotja tudi celi narodi. Na lestvici največjih zločinov te vrste, ki jih poznamo tudi pod imenom zločini proti človeštvu, z naskokom vodi poskus uničenja judovskega naroda, zločin, ki se je pred približno osmimi desetletji v človeško zgodovino vpisal pod imenom holokavst. Kljub laičnim in verskim zakonom je tudi s pomočjo tistih, ki so sicer prisegali na zapovedi »Ne ubijaj«, »Ne kradi« ali »Ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da bi drugi storil tebi«, v načrtovanem uničenju evropskih judovskih skupnosti izginila večina v Evropi živečih Judov. Še posebej pa je porazna statistika slovenskih žrtev. Od okoli 1.000 Judinj in Judov, kolikor jih je živelo na slovenskih tleh pred vojno, je po maju 1945 ostalo samo dobrih sto, pa še ti so se v letih po vojni večinoma odselili.

 

Na križevniških klopeh na Križevniški ulici pa bo do konca oktobra na ogled tudi razstava »Slovenski Schindlerji - Slovenski pravični med narodi«. Kdo so Slovenci in Slovenke, ki so med 2. svetovno vojno nesebično pomagali Judom, pri tem tvegali svoje življenje in življenje svojcev in se zato vpisali na seznam pravičnih med narodi. To so odlikovani pravični med narodi, ki so slovenskega rodu. Priznanja izdaja posebna komisija Svetovnega dokumentacijskega, raziskovalnega, izobraževalnega in komemorativnega centra holokavsta Jad Vašem, ustanovljenega leta 1963. Raziskuje zgodbe ljudi, ki so v času holokavsta reševali Jude. Za pravičnega je lahko razglašen vsak, ki ni Jud in je pomagal Judom ter tako za dobro delo tvegal tudi življenje. Za reševanje Judov pa ni dobil nobene materialne odškodnine ali nagrade, ker se je zavedal, da rešuje človeka judovskega rodu, ki mu grozi koncentracijsko taborišče. To je počel na lastno pobudo, ne pa zaradi odločitve uporniškega gibanja.

 

Na isti dan lansko leto, 1. 9. 2022, pa je bila svečana otvoritev obnovljene sinagoge Liberalne judovske skupnosti Slovenije in Judovske skupnosti Slovenije, ki jo uporabljamo skupaj in bo ob Evropskem dnevu judovske kulture in Dnevu križevniškega soseda imela odprta vrata. Pri obnovi Sinagoge sta velikodušno pomagala Vlada Zvezne Republike Nemčije in Judovska agencija za Izrael.

 

Judovski kulturni center / Jewish Cultural Center, zanj / represented by:

 

Koprodukcija / Co-production: Mestni muzej Ljubljana (MGML) / City Museum Ljubljana (MGML), zanj / represented by:

 

Avtor razstave / Exhibition Author:

 

Vizualni koncept / Visual Concept:

 

Zvok / Sound:

Postavitev razstave / Exhibition Setup:

Izdelava razstavnega objekta / Production of exhibition object:

Lektoriranje besedil / Text Proofreading:

 

Prevod v angleščino / Translation into English:

Video vsebine in režija / Video Content and Direction: 

 

Nastopajoči igralci v igranih prizorih na videu / Actors in Dramatic Scenes in the Video: Karin Komljanec, Julijan Pop Tasić, Barbara Vidović, Aleš Kranjec, Robert Korošec, Timotej Novaković, Nika Korenjak in Luka Bokšan.

 

Snemanje videa / Video Recording:

 

Fotografsko gradivo / Photographic Material:

Arhiv Judovskega kulturnega centra Ljubljana, osebni arhivi / Archive of the Jewish Cultural Center Ljubljana, personal archives

Pri realizaciji razstave so finančno pomagali MOL, Oddelek za kulturo, Mini teater in Mercator d.o.o. / Financial support for the realization of the exhibition was provided by the City of Ljubljana, Department of Culture, Mini Theater, and Mercator d.o.o.

 

Zahvaljujemo se za pomoč družinam preživelih v holokavstu, raziskovalcema dr. Ireni Šumi in Borisu Hajdinjaku ter vsem raziskovalcem holokavsta v Sloveniji za njihov dragocen prispevek. / We thank the families of Holocaust survivors, researchers Dr. Irena Šumi and Boris Hajdinjak, as well as all Holocaust researchers in Slovenia for their valuable contribution.

Pri obnovi Sinagoge sta veikodušno pomagala Vlada Zvezne Republike Nemčije in Judovska agencija za Izrael./ The restoration of the Synagogue was generously supported by the Government of the Federal Republic of Germany and the Jewish Agency for Israel.

 

VIR: Mini teater Ljubljana