Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V soorganizaciji družbe Borzen, Mestne občine Ljubljana (MOL) in Inštituta za javno-zasebno partnerstvo je potekala praktična delavnica z naslovom Kako načrtovati projekte postavitve sončnih elektrarn na javnih objektih in površinah. Delavnica je prinesla številne odgovore na vprašanja o načrtovanju in možnostih sofinanciranja javnih projektov postavitve sončnih elektrarn ter postopkih pridobivanja dovoljenj.

Izkušeni strokovnjaki, ponudniki in izvajalci so razpravljali in obravnavali tematike, povezane z načrtovanjem in izvedbo investicij v OVE, vse od postopkov, financiranja, urejanja dokumentacije in pridobivanja dovoljenj, do tega, kje najti strokovno pomoč. Predstavljen je bil tudi praktičen primer postavitve sončnih elektrarn, povezanih v energetsko skupnost, po modelu projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj (DFBOT) »Zelena energija na površinah in objektih Mestne občine Ljubljana«.

Možnosti sofinanciranja javnih projektov postavitve sončnih elektrarn iz virov EU je predstavil Klemen Košir iz Urada za spodbujanje zelenega prehoda Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). V okviru javnega razpisa za postavitev sončnih elektrarn v obdobju 2014-2020 je bilo podprtih preko 800 projektov podjetij. S 44 milijonov evrov sofinanciranja so omogočili za preko 220 milijonov evrov naložb v sončne elektrarne s preko 300 MW nazivne moči. MOPE bo še v tem mesecu objavil javni razpis za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024 do 2026, ki je trenutno v zaključni fazi usklajevanja z Evropsko komisijo. Občinam (kot vodilni partner ali član konzorcija), javnim zavodom, javnim skladom in javnim agencijam, katerih ustanovitelj je država in so v vlogi pooblaščenih investitorjev (kot člani konzorcija), bo na voljo 20 milijonov evropskih sredstev. Obdobje upravičenosti stroškov bo predvidoma od 1. januarja 2023 do 27. februarja 2026 (stroški do 31. decembra, izdatki do 27. februarja 2026), projekti ob oddaji vloge ne smejo biti zaključeni (pogodba o uporabi sistema) pred oddajo vloge, sofinanciranje bo do največ 730 evrov/kW oziroma največ pet milijonov evrov na vlogo. Ostali pogoji so še pridobljeno soglasje za priključitev, pravica graditi, skladnost z gradbeno zakonodajo, investicijska in projektna dokumentacija, skladnost z načelom DNSH (ne škoduje bistveno). Upravičence do prejema sofinanciranja pa bodo izbrali na podlagi nazivne moči objekta, stroškovne učinkovitosti in zmogljivosti shranjevanja.

Vlogo Borzena pri projektih postavitve sončnih elektrarn je predstavil Iztok Gornjak iz Borzena. V javnem pozivu za pospeševanje energije iz OVE so na voljo nepovratne investicijske spodbude samo za nove naprave ter za  kombinirane projekte hranilnika skupaj s proizvodno napravo. Na javnem pozivu lahko kot upravičena oseba sodeluje prijavitelj, ki je vpisan v poslovni register, izkazuje registrirano dejavnost proizvodnje električne energije ali toplote in je hkrati pravna oseba, zadruga, fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost kar vključuje tudi status nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter samoupravna lokalna skupnost. Poleg javnih pozivov za pospeševanje energije iz OVE je predstavil in izpostavil tudi Borzenovo kontaktno točko za spodbujanje rabe OVE. Namen dejavnosti kontaktne točke je ponuditi in usmerjati vlagatelje pri celotnem postopku investicije. V ta namen bodo v kratkem vzpostavljene in začele delovati tudi svetovalne pisarne, ki bodo pokrile celotno Slovenijo, prve pa bodo odprte v vseh večjih mestih.

Petra Šeme iz MOL je spregovorila o izhodiščih in ciljih projekta Zelena energija na površinah in objektih Mestne občine Ljubljana. Projekt ima številne cilje. In sicer, da se bo v okviru projekta vzpostavila proizvodnja električne energije iz OVE (sončni fotovoltaični vir) na površinah in objektih, ki so v lasti MOL, da se bo v okviru projekta zasledovalo uresničevanje ciljev skupnostne samooskrbe MOL in uporabnikov površin ter objektov, da se bo z vključitvijo zasebnih investitorjev v projekt doseglo zastavljene cilje brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, saj bo investicija zasebnika poplačana iz ustvarjenih prihodkov, vezanih na proizvedeno električno energijo. Cilji so tudi, da se bo v okviru projekta zasledovalo uresničevanje cilja zanesljive in stroškovno učinkovite oskrbe z električno energijo v javnih objektih, ki bodo vključeni v projekt, da se bo zaradi izvedbe projekta v MOL povečala uporaba obnovljivih virov OVE ter, da se bodo z izvedbo ukrepov udejanjili cilji in ukrepi iz Lokalnega energetskega koncepta (LEK) MOL in se bo s tem prispevalo k izpolnjevanju obvez in zavez držav članic EU k doseganju ciljev EU za skupni delež energije iz OVE v končni bruto porabi energije v EU do 2030, to je najmanj 30 odstotkov. Osnovni koncept za projekt sega v leto 2021, 17. oktobra lani pa je MOL podpisala koncesijsko pogodbe s konzorcijem Resalta, RES ERP in Javno podjetje Energetika Ljubljana. Projekt zajema 51 objektov oziroma streh s skoraj 5 MWp moči sončnih elektrarn in 47 sončnih elektrarn v eni veliki skupnosti. Vrednost investicije znaša pet milijonov evrov, zagotovljena letna proizvodnja pa bo vsaj 5.200 MWh. Koncesija je sklenjena za 17 let, potem pa bodo sončne elektrarne prešle v lasti MOL. Po ocenah bodo v času trajanja projekta prihranili več kot 2.500 ton ekvivalenta CO2.

Pomen načrtovanja in priprave projekta s tehničnega in vsebinskega vidika je predstavil Marko Umberger iz podjetja UM Svetovanje. Poudaril je, da ocenjeni tehnični potencial za proizvodnjo električne energije iz solarnih panelov montiranih na strehe obstoječih objektov ter degradiranih površin in parkirišč predstavlja skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji, ovire pri izvedbi teh projektov pa so prenosno in distribucijsko omrežje ter dnevni presežki oziroma shranjevanje električne energije. MOL zaenkrat nima zagotovljenih finančnih virov za uresničitev tega cilja, zato je po njegovih besedah pravi odgovor javno-zasebno partnerstvo za postavitev sončnih elektrarn na strehah objektov v lasti MOL. V nadaljevanju je podrobneje spregovoril o pomenu javno-zasebnega partnerstva, o pripravljalnih delih, ki jih je bilo treba opraviti ter o največjih težavah pri projektu javno-zasebnega partnerstva. Marko Hočevar iz Mestne občine Kranj je predstavil tehnični del projekta z vidika naročnika. Izpostavil je ključna izhodišča za izbor objektov ter vsebino in pripravo tehnične dokumentacije. Izračun ekonomike projekta z vidika javnega partnerja je predstavil mag. Dejan Podhraški iz podjetja ROC. Izpostavil je vpliv subvencij na ceno izvajanja koncesije ter orisal glavne razlike med javno-zasebnim partnerstvom in javnim naročilom. Tveganja, povezana z izvajanjem skupnostne samooskrbe z električno energijo na podlagi priključne sheme PS.3.B, je predstavil Jan Zakrajšek iz Energetike Ljubljana. Ta obsegajo štiri kategorije, in sicer cenovna tveganja, na katera močno vplivajo dejavniki cene in spremenljivost cen, količinska tveganja,  ki so močno odvisna od predvidljivosti in manjša napaka napovedi pomeni manjše tveganje, poslovna tveganja, ki so povezana s poslovanjem in (pogodbenimi) odnosi med podjetij, ter zakonodajna tveganja, ki jih je težko v naprej predvideti, lahko pa imajo velik (stroškovni) vpliv na poslovanje. Dr. Boštjan Ferk iz Inštitut za javno-zasebno partnerstvo je spregovoril o pravnih dilemah in pasteh izvedbe projekta v fazi izvedbe investicije in v fazi izvajanja storitev samooskrbe. V nadaljevanju je predstavitev energetskih skupnosti in njihovega pomena za uresničitev zastavljenih ciljev EU postati podnebno nevtralna celina podal prof. dr. Andrej Gubina iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Delavnico pa je Rajko Leban iz agencije GOLEA sklenili s predstavitvijo primerov dobrih praks za skupnostno samooskrbo: Lesni zadrugi Loški Potok, Energetski zadrugi Zeleni Hrastnik in Sončni zadrugi Koper.

VIR: Naš Stik