Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja na slab položaj kmetijstva in od nove vlade pričakuje ustrezne ukrepe
Kmetijstvo, pa tudi gospodarstvo, je pred velikim izzivom, kako zastaviti svojo dejavnost. Vhodni stroški so se v zadnjem času močno povečali. Med drugim so se gnojila v letu dni podražila za 250 odstotkov, energenti in maziva pa za četrtino, v povprečju so bile cene vhodnih stroškov višje za 20,1 odstotka. Prav tako dogajanja v Ukrajini še dodatno povečujejo skrb.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo predvsem razmere na trgu naftnih derivatov, zato pozivajo vlado, da ponovno uvede ustrezne ukrepe za znižanje cen pogonskih goriv. Gorivo je namreč nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobrina. Sedanji dvig cen je za kmete, ki v tem času že opravljajo pomladanska opravila, zaskrbljujoč, saj kmečka opravila ne morejo čakati. »Ne želimo priti v položaj, ko bomo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov, med katerimi je pomemben strošek prav gorivo,« opozarja predsednik KGZS Roman Žveglič.
Visoka letna stopnja inflacije postaja resna težava tudi v kmetijski proizvodnji. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so se podražila za 35,9 % ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 %). In čeprav so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju 2022 povprečno za 19,2 % višje kot pred enim letom, pa ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v enakem obdobju. Te so bile v februarju 2022 povprečno za 20,1 % višje kot pred letom dni. Najbolj so se zvišale cene gnojil (dvainpolkrat višje kot pred letom dni) ter cene energije in maziv (za 22,4 %). Primerjava navedenih indeksov rasti odkupnih cen in cen vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še kar naprej slabšajo v breme kmetov.
Zato KGZS vladi poleg regulacije cen goriv predlaga, da bi bili energenti za uporabo v kmetijski mehanizaciji oproščeni trošarine. Hkrati pričakujejo, da bo vlada v prehranski verigi od njive do vilic zaščitila kmete, ki so v tej verigi najšibkejši člen.
Prav tako na KGZS ob izzivih, ki so pred nami (sprejemanje Skupne kmetijske politike za naslednje programske obdobje, razmere pri pridelavi hrani in drugo), pričakujejo, da bodo v vladi in drugih pomembnih državnih ustanovah prevzeli odgovorna mesta ljudje, ki bodo prepoznali in cenili pomen kmetijstva. Da bodo ljudje, ki bodo krojili usodo slovenskega kmetijstva, pripravljeni sodelovati z nevladnimi organizacijami in so pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo pripravljeni prisluhniti ter upoštevati različna strokovna mnenja.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo predvsem razmere na trgu naftnih derivatov, zato pozivajo vlado, da ponovno uvede ustrezne ukrepe za znižanje cen pogonskih goriv. Gorivo je namreč nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobrina. Sedanji dvig cen je za kmete, ki v tem času že opravljajo pomladanska opravila, zaskrbljujoč, saj kmečka opravila ne morejo čakati. »Ne želimo priti v položaj, ko bomo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov, med katerimi je pomemben strošek prav gorivo,« opozarja predsednik KGZS Roman Žveglič.
Visoka letna stopnja inflacije postaja resna težava tudi v kmetijski proizvodnji. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so se podražila za 35,9 % ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 %). In čeprav so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju 2022 povprečno za 19,2 % višje kot pred enim letom, pa ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v enakem obdobju. Te so bile v februarju 2022 povprečno za 20,1 % višje kot pred letom dni. Najbolj so se zvišale cene gnojil (dvainpolkrat višje kot pred letom dni) ter cene energije in maziv (za 22,4 %). Primerjava navedenih indeksov rasti odkupnih cen in cen vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še kar naprej slabšajo v breme kmetov.
Zato KGZS vladi poleg regulacije cen goriv predlaga, da bi bili energenti za uporabo v kmetijski mehanizaciji oproščeni trošarine. Hkrati pričakujejo, da bo vlada v prehranski verigi od njive do vilic zaščitila kmete, ki so v tej verigi najšibkejši člen.
Prav tako na KGZS ob izzivih, ki so pred nami (sprejemanje Skupne kmetijske politike za naslednje programske obdobje, razmere pri pridelavi hrani in drugo), pričakujejo, da bodo v vladi in drugih pomembnih državnih ustanovah prevzeli odgovorna mesta ljudje, ki bodo prepoznali in cenili pomen kmetijstva. Da bodo ljudje, ki bodo krojili usodo slovenskega kmetijstva, pripravljeni sodelovati z nevladnimi organizacijami in so pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo pripravljeni prisluhniti ter upoštevati različna strokovna mnenja.
