Skupina GEN je poslovno leto 2022 sklenila s 23 milijonov evrov dobička, kar je sicer manj od prvotnih načrtov, a glede na zahtevne pogoje poslovanja še vedno zelo dobro.
Datum objave:
24. januar 2023
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Vladimir Habjan
Skupina GEN je poslovno leto 2022 sklenila s 23 milijonov evrov dobička, kar je sicer manj od prvotnih načrtov, a glede na zahtevne pogoje poslovanja še vedno zelo dobro.
Kot je na današnji predstavitvi lanskih razmer na energetskem trgu, poslovanja skupine GEN v letu 2022, letošnjih pričakovanj in dolgoročnega strateškega načrta, v katerem ima pomembno vlogo tudi projekt JEK 2, povedal generalni direktor Gen energije dr. Dejan Paravan, je skupina lani kljub energetski krizi in dramatičnim razmeram na energetskih trgih, uspešno uresničevala svoje poslanstvo in slovenskim odjemalcem ves čas zagotavljala zanesljivo, cenovno dostopno in nizkoogljično energijo po pogodbeno obljubljenih cenah. Ob tem jim je uspelo uresničiti tudi vse ključne investicijske cilje proizvodnih objektov. Tako so uspešno speljali redni remont Nuklearne elektrarne Krško in zaključili desetletni posodobitveni ciklus ter okrepili proizvodne zmožnosti termoelektrarne Brestanica in tudi krepko presegli načrte glede postavitve samooskrbnih sončnih elektrarn. Gen-I je uspešno zagnal tudi dve večji sončni elektrarni, in sicer 17 MW sončno elektrarno v Makedoniji ter 6 MW na območju HE Brežice.
Po besedah dr. Paravana so sicer energetiko v letu 2022 zaznamovala močna nihanja cen energentov, na kar so vplivali različni vzroki: od invazije Rusije na Ukrajino, ki je z zmanjšanjem dobav plina sprožila energetsko draginjo v celotnem evropskem prostoru, do hkratnega soočanja z dolgotrajno sušo in posledično nizko proizvodnjo hidroelektrarn. Zato je bilo treba primanjkljaj električne energije med letom dokupovati po rekordnih tržnih cenah, volatilnost trgovanja pa je sprožala zahteve po dodatnih jamstvih za trgovanje in dodatna sredstva za kritje visokih cen. Mehanizme za zagotavljanje likvidnosti energetskih družb so omogočile praktično vse države EU, tudi Slovenija, pri čemer je bilo Gen energiji odobreno za štiristo milijonov evrov poroštvenih sredstev za najem kratkoročnih posojil za namen nakupa manjkajočih količin električne energije. Od tega so jih izrabili sto milijonov, ki naj bi jih, kot je povedal dr. Paravan, vrnili že v kratkem. Minulo leto je iz navedenih razlogov (visoke cene energentov, nizka hidroproizvodnja, remont NEK in ustavitev TEŠ) zaznamovala tudi rekordna 31-odstotna uvozna odvisnost Slovenije, kar je še otežilo poslovanje.
»V Skupini GEN smo zanesljivo oskrbo z električno energijo kljub izjemno zahtevnim razmeram ves čas lahko zagotavljali po sprejemljivih in zajamčenih cenah, in to kljub izpadu tretjine lastne hidroproizvodnje zaradi rekordne suše in podaljšanemu remontu NEK. Zaradi ekstremnega porasta cen na trgu nismo dosegli načrta, je pa skupina poslovala z dobičkom, kar v danih razmerah štejemo kot uspešno. Ker razpolagamo z lastnimi zmogljivostmi za proizvodnjo električne energije po predvidljivi ceni, lahko izvajamo ukrepe vlade in zaščitimo slovenske odjemalce pred pretiranimi cenovnimi vplivi negotovih razmer na energetskih trgih,« je med drugim poudaril dr. Paravan in dodal, da je skupina GEN v letu 2022 dosegla 4,1 milijarde evrov prometa in pri tem ustvarila za 23 milijonov evrov dobička, kar lahko ob upoštevanju ekstremnih razmer ocenjujemo za dober rezultat. Brez rdečih številk je poslovanje v minulem letu zaključila tudi krovna družba GEN energija, ki je lani imela za 372 milijonov evrov prometa in na koncu milijon evrov dobička.
V Gen energiji sicer pričakujejo, da bodo letošnje leto sklenili z bistveno višjimi številkami, saj so trenutne razmere na svetovnih trgih energentov ugodne. Zaradi vremenskih razmer in bolj mile zime od pričakovanj so namreč zaloge plina v Evropi visoke ( 16. januarja so znašale 922 TWh, skladišča pa so bila 81,6-odstotno polna), posledično pa so tudi cene električne energije in plina padle. Zaradi tovrstnega razvoja dogodkov, je dejal dr. dejan Paravan, v leto 2023 vstopamo optimistično in si obetamo nadpovprečno uspešno poslovanje. Do maja naj bi novelirali tudi Strateški razvojni načrt Skupine GEN in v njem naslovili ključne izzive prihodnosti.
»Cilj Skupine GEN je postati vodilni akter slovenskega prehoda v samooskrben in brezogljičen elektroenergetski sistem. Takšen elektroenergetski sistem je tudi najbolj zanesljiv in cenovno konkurenčen, narekuje pa obsežne in celovite investicije v nove domače vire energije za dolgoročno stabilno, zanesljivo energetsko mešanico. Prihodnja leta bodo velik razkorak med porabo in proizvodnjo električne energije le še povečevala, zato bodo potrebne pospešene investicije v obnovljive vire energije, prožnost in napredne storitve ter investicije v jedrsko energijo,« je ključne razvojne izzive pojasnil dr. Paravan.
Po besedah dr. Paravana so sicer energetiko v letu 2022 zaznamovala močna nihanja cen energentov, na kar so vplivali različni vzroki: od invazije Rusije na Ukrajino, ki je z zmanjšanjem dobav plina sprožila energetsko draginjo v celotnem evropskem prostoru, do hkratnega soočanja z dolgotrajno sušo in posledično nizko proizvodnjo hidroelektrarn. Zato je bilo treba primanjkljaj električne energije med letom dokupovati po rekordnih tržnih cenah, volatilnost trgovanja pa je sprožala zahteve po dodatnih jamstvih za trgovanje in dodatna sredstva za kritje visokih cen. Mehanizme za zagotavljanje likvidnosti energetskih družb so omogočile praktično vse države EU, tudi Slovenija, pri čemer je bilo Gen energiji odobreno za štiristo milijonov evrov poroštvenih sredstev za najem kratkoročnih posojil za namen nakupa manjkajočih količin električne energije. Od tega so jih izrabili sto milijonov, ki naj bi jih, kot je povedal dr. Paravan, vrnili že v kratkem. Minulo leto je iz navedenih razlogov (visoke cene energentov, nizka hidroproizvodnja, remont NEK in ustavitev TEŠ) zaznamovala tudi rekordna 31-odstotna uvozna odvisnost Slovenije, kar je še otežilo poslovanje.
»V Skupini GEN smo zanesljivo oskrbo z električno energijo kljub izjemno zahtevnim razmeram ves čas lahko zagotavljali po sprejemljivih in zajamčenih cenah, in to kljub izpadu tretjine lastne hidroproizvodnje zaradi rekordne suše in podaljšanemu remontu NEK. Zaradi ekstremnega porasta cen na trgu nismo dosegli načrta, je pa skupina poslovala z dobičkom, kar v danih razmerah štejemo kot uspešno. Ker razpolagamo z lastnimi zmogljivostmi za proizvodnjo električne energije po predvidljivi ceni, lahko izvajamo ukrepe vlade in zaščitimo slovenske odjemalce pred pretiranimi cenovnimi vplivi negotovih razmer na energetskih trgih,« je med drugim poudaril dr. Paravan in dodal, da je skupina GEN v letu 2022 dosegla 4,1 milijarde evrov prometa in pri tem ustvarila za 23 milijonov evrov dobička, kar lahko ob upoštevanju ekstremnih razmer ocenjujemo za dober rezultat. Brez rdečih številk je poslovanje v minulem letu zaključila tudi krovna družba GEN energija, ki je lani imela za 372 milijonov evrov prometa in na koncu milijon evrov dobička.
V Gen energiji sicer pričakujejo, da bodo letošnje leto sklenili z bistveno višjimi številkami, saj so trenutne razmere na svetovnih trgih energentov ugodne. Zaradi vremenskih razmer in bolj mile zime od pričakovanj so namreč zaloge plina v Evropi visoke ( 16. januarja so znašale 922 TWh, skladišča pa so bila 81,6-odstotno polna), posledično pa so tudi cene električne energije in plina padle. Zaradi tovrstnega razvoja dogodkov, je dejal dr. dejan Paravan, v leto 2023 vstopamo optimistično in si obetamo nadpovprečno uspešno poslovanje. Do maja naj bi novelirali tudi Strateški razvojni načrt Skupine GEN in v njem naslovili ključne izzive prihodnosti.
»Cilj Skupine GEN je postati vodilni akter slovenskega prehoda v samooskrben in brezogljičen elektroenergetski sistem. Takšen elektroenergetski sistem je tudi najbolj zanesljiv in cenovno konkurenčen, narekuje pa obsežne in celovite investicije v nove domače vire energije za dolgoročno stabilno, zanesljivo energetsko mešanico. Prihodnja leta bodo velik razkorak med porabo in proizvodnjo električne energije le še povečevala, zato bodo potrebne pospešene investicije v obnovljive vire energije, prožnost in napredne storitve ter investicije v jedrsko energijo,« je ključne razvojne izzive pojasnil dr. Paravan.
Projekt JEK 2 ostaja ključen razvojni projekt skupine
Kot poudarjajo v Gen energiji, ima jedrska energija skupaj z obnovljivimi viri energije osrednjo vlogo pri energetsko podnebnem prehodu v trajnostni način življenja in ogljično nevtralnost. Poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar je v zvezi s tem izpostavil, da je projekt JEK2 medgeneracijski projekt in strateška investicija v energetsko neodvisnost in klimatsko nevtralnost.
Kot je dejal, ima Slovenija prepoznan izziv energetske oskrbe, ki ga je treba nasloviti že danes, saj se nam z izstopom iz premoga leta 2035 obeta kar 60-odstotna uvozna odvisnost, kar je za suverenost neke države nesprejemljivo. Žal te vrzeli samo z obnovljivimi viri ne bo mogoče zapolniti, z uresničitvijo projekta JEK2 pa bi lahko zagotovili, da bi Slovenija postala ena prvih evropskih držav z v celoti razogljičeno proizvodnjo električne energije. Da bi prišli do nove nuklearke do leta 2035 (zaradi zamud v dosedanjih postopkih so letnico začetka obratovanja novega jedrskega bloka že zamaknili za dve leti), pa je pogoj, da predvideni postopki v prihodnje tečejo neprekinjeno in v skladu s postavljeno časovnico, po kateri naj bi, če bo odločitev o gradnji JEK 2 sprejeta, do pravnomočnega gradbenega dovoljenja prišli najpozneje v prvi polovici leta 2031.
Kot je dejal, ima Slovenija prepoznan izziv energetske oskrbe, ki ga je treba nasloviti že danes, saj se nam z izstopom iz premoga leta 2035 obeta kar 60-odstotna uvozna odvisnost, kar je za suverenost neke države nesprejemljivo. Žal te vrzeli samo z obnovljivimi viri ne bo mogoče zapolniti, z uresničitvijo projekta JEK2 pa bi lahko zagotovili, da bi Slovenija postala ena prvih evropskih držav z v celoti razogljičeno proizvodnjo električne energije. Da bi prišli do nove nuklearke do leta 2035 (zaradi zamud v dosedanjih postopkih so letnico začetka obratovanja novega jedrskega bloka že zamaknili za dve leti), pa je pogoj, da predvideni postopki v prihodnje tečejo neprekinjeno in v skladu s postavljeno časovnico, po kateri naj bi, če bo odločitev o gradnji JEK 2 sprejeta, do pravnomočnega gradbenega dovoljenja prišli najpozneje v prvi polovici leta 2031.
VIR: Naš Stik
