Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je bil 11. marca 1993 ustanovljen z namenom upravljanja in razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami, gozdovi in drugimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, od 1. 7. 2016 dalje pa Sklad gospodari le s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije. Sklad upravlja z 73.220 ha zemljišč od katerih je po dejanski rabi 61.400 ha kmetijskih. Od vseh kmetijskih zemljišč v RS jih je 9% v lasti države, v upravljanju Sklada, v vseh krajih po Sloveniji.

V 30. letih se je veliko zgodilo. Sklad je od vsega začetka opravljal pomembno vlogo pri postopkih privatizacije bivše družbene lastnine kot zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije, kasneje tudi kot zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč. Žal ti postopki še vedno niso zaključeni, zaradi česar Sklad bremenijo visoki odškodninski zahtevki za nezmožnost uporabe, zato je nujno, da država to čimprej zaključi.

Slovenija se lahko ponaša z izredno lepo naravo in krajino, ki jo v veliki meri determinira kmetijstvo, zato mora biti interes države in vseh akterjev v kmetijskem prostoru, da to ohranimo. Sklad izvaja slovensko zemljiško politiko in kot dober gospodar zemljišča v lasti države daje v zakup, vodi promet z njimi oz. zanje dodeljuje koncesije. S tem skrbi za obdelanost in ohranjanje zemljišč, ki služijo tako za proizvodno, kot raziskovalno ali učno-vzgojno dejavnost. Kmetijska zemljišča so zaradi svojega pridelovalnega potenciala izjemnega pomena za družbo. Naravne danosti za kmetijsko pridelavo so v Sloveniji razmeroma neugodne, precej kmetijskih površin je na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, vendar interes po zakupu državnih kmetijskih zemljišč še vedno presega ponudbo, kar je rezultat skrbnega ravnanja Sklada pri upravljanju z državnimi zemljišči in sprejemljivih zakupnin.

V zadnjem obdobju je Sklad prevzel vidnejšo vlogo na področju zemljiških operacij, ki se ne nanašajo samo na zemljišča v lasti države temveč tudi širše. Delovanje Sklada je tudi v interesu zasebnih lastnikov, ki so deležni izboljšane lastniške strukture ob tem, ko Sklad izvaja zemljiške operacije na širših območjih. Sklad nastopa kot investitor v postopkih komasacij, izvaja menjave kmetijskih zemljišč z namenom zaokroževanja kmetijskih gospodarstev, razdružuje solastnino, na novo mu je bila določena tudi naloga izgradnje namakalnih sistemov. Namakanje ni le ukrep za povečanje obsega doma pridelane hrane. Ob spremenjenih podnebnih razmerah brez dodatnega namakanja že dosedanjega obsega pridelane hrane ne bo mogoče ohraniti, zato se Sklad trudi in pomaga zainteresiranim skupnostim, pri svetovanju in pripravi ustrezne dokumentacije in na koncu v okviru zakona o javnem naročanju tudi zgradi namakalni sistem. Sklad se aktivno ukvarja tudi z agromelioracijami, odpravljanjem zaraščanja kmetijskih površin, ureja stanje objektov na svojih zemljiščih, začenja s sanacijami opuščenih peskokopov, spodbuja rastlinsko pridelavo v rastlinjakih. Poleg kriterija gospodarnosti in zagotavljanju javnih koristi, Sklad prispeva tudi k varstvu narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine, hkrati pa daje svoj prispevek tudi k prehranski varnosti in samooskrbi Slovenije.

Sklad je po 30 letni prehojeni poti zelo operativna inštitucija z veliko specifičnega znanja in izredno pomembno vlogo v slovenskem prostoru, ki bo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh in kolikor mu bo dovoljeno, prispeval k dobrobiti slovenskega kmetijstva.

VIR: SKGZ