Na MJU je 22. februarja 2024 potekal sestanek o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin. Šlo je za prvi usklajevalni sestanek, na katerem je MJU predstavil namen in predloge sprememb.

Na MJU je 22. februarja 2024 potekal sestanek o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin. Šlo je za prvi usklajevalni sestanek, na katerem je MJU predstavil namen in predloge sprememb.

SOS je na sestanku izpostavila, da nasprotuje predlogu, ki zmanjšuje finančno avtonomijo občin. Predlog zakona namerava zmanjševati sredstva namenjana občinam, ob tem ko se s posamezno zakonodajo pristojnosti in naloge občin povečujejo, kar je nesprejemljivo.

MJU je pripravil predloge sprememb Zakona o financiranju občin, v skladu s katerimi:
  1. Občine se bi lahko zadolževale v tujini (pri bankah katerih ustanoviteljica je Slovenija) in bodo lahko izdale tudi občinske obveznice,
  2. Omejitev zadolžitve občin se z 10 % dvigne na 15 %,
  3. Uvaja se sanacijski postopek za prezadolžene občine (trajna nelikvidnost in presežek za 2 % realiziranih prihodkov),
  4. Z dopolnitvijo enačbe za izračun primerne porabe se realizira 2. točka Dogovora o višini povprečnine, podpisanega oktobra 2023 (nadpovprečni tekoči transferi občin, ki odražajo tudi rast plač); finančni učinek iz dogovora je 20 mio EUR v 2024,
  5. Sofinanciranje občin z romskimi naselji se spremeni tako, da so sredstva namenska, namene ugotavlja Urad za narodnosti, višina sredstev za občine ostaja na ravni 2024, cca 8 mio EUR),
  6. Spremeni se podlaga za ugotavljanje razvitosti občin (novi kazalniki so nastali na podlagi študije CDP Kazalniki razvitosti občin),
  7. Poenostavi se sofinanciranje skupnih občinskih uprav, hkrati se uvede zgornjo omejitev sredstev, ki jih je mogoče za ta namen izplačati občinam iz državnega proračuna (0,7 % skupne primerne porabe občin, kar znese pri povprečni za 2024 v višini 725 evrov cca 10, 3 mio EUR ).

SOS je na sestanku nasprotovala spremembi formule financiranja občin, saj je bilo dogovorjeno, da gre pri sredstvih za plače v javnih zavodih za dodatek občinam. V kolikor bi ta dodatek postal del formule, bi to povzročilo, da bi se sredstva med občinami prerazporedila, kar bi imelo negativen vpliv na večino občin. Zato smo takšni rešitvi nasprotovali.

SOS je na sestanku prav tako nasprotovala predlagani rešitvi, da Urad za narodnosti ugotavlja namenskost porabe sredstev občin, ki imajo romska naselja. Izpostavili smo, da so, v koordinaciji Skupnosti občin Slovenije, županje in župani občin z romskimi naselji podpisali Dogovor z naborom nalog, za katere se sredstva uporabljajo.

Pri kazalnikih razvitosti občin smo v SOS izpostavili, da se zavedamo, da trenutni kazalnike ne odražajo več realnega stanja in jih je potrebno obnoviti oziroma preveriti njihovo ustreznost. Izpostavili smo zahtevo, da se kazalniki občinam posredujejo v pregled pred sprejetjem.

Pri financiranju skupnih uprav, smo nasprotovali rešitvi, ki bi omejevala sredstva za financiranje nalog skupnih občinskih uprav, smo pa pozdravili namen poenostavitve poročanja. Prepričani smo, da občine potrebujejo skupne občinske uprave, ter da mora država spodbujati njihovo delovanje, saj se pozitivni učinki kažejo tako na lokalnem kot državnem nivoju. Opozorili smo tudi na problematiko zaposlovanja, zlasti v manjših občinah, ki s težavo pridobivajo potreben kader.

Na koncu je bilo sklenjeno, da bo MJU preučil predloge in pripombe občin, ter bo pred javno obravnavo predlog sprememb ponovno posredoval v usklajevanje SOS, ZOS in ZMOS.

VIR: SOS

Editor