Ranina, avtohtona slovenska sorta z zelo zanimivo in uspešno zgodbo, ima velike možnosti za razvoj, je pokazal 2. Salon radgonske ranine. To je na radgonsko-kapelskem vinorodnem okolišu odkrila družina Clotar Bouvier okrog leta 1910 na posestvu v Hercegovščaku. Znanstveno jo je prvič omenjal Franz Zweifler leta 1929, učitelj in ravnatelj Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, eden vodilnih strokovnjakov za vinogradništvo in vinarstvo svoje dobe na Štajerskem, ki je bil prav tako svetovalec vinarskega podjetja Clotar Bouvier (1853–1930).

V degustacijski dvorani Doma penine nas je v 2. Salon ranine z delavnico Vsi obrazi radgonske ranine uvedla širša stroka vitikulture – od znanosti, tehnologije, vinogradništva, kletarjenja in senzorike do končnega turističnega gastronomskega produkta.

Prof. dr. Stanko Vršič (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru)

je izpostavil, da je izvor trte ranina dejansko definiran v Sloveniji (edina poleg sorte zelen). Genetsko je križanec pinota in rumenega muškata in ima 44 uradnih sinonimov v bazi BBC. Danes ranina dozoreva 32 dni prej kot pred 43 leti, kar je posledica hitrega padanja parametrov kakovosti, zato je Vršič izzval sodelujoče vinogradnike, naj razmišljajo o sajenju ranine na manj osončenih legah. Da bi podaljšali čas dozorevanja ranine, predlaga tudi spremljanje njenega cepljenja na različnih podlagah.

Gostiteljica in enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur se je strinjala s profesorjem Vršičem o potencialu, saj je ranina v Radgonskih goricah zamenjala renski rizling in so z 68 hektarji Radgonske gorice največji pridelovalec ranine. S svojo sadnostjo, svežino, cvetico in nizkimi kislinami je primerna za zvrsti in je sestavina tako Srebrne radgonske penine kot tudi buteljčnega Janževca. Iz ekološkega vinograda na 

5-hektarskem posestvu sorte ranina v Črešnjevcih pa je tudi osnova za naravno peneče se vino Pet-nat. Skupaj s tehnologi in vinogradniki poskušamo reševati izzive prisilnega dozorevanja v 2 do 3 dneh. Na vprašanje in pobudo, kdaj bo prva penina po klasični metodi iz ranine, pa Topolovec Špurova odgovarja s skrivnostnim nasmeškom, kajti ranina z nizkimi kislinami ne kaže toliko potenciala za penino, pridelano po tradicionalni metodi, a to ne pomeni, da ne bomo poskušali.

Vinsko delavnico sedmih sodelujočih vinarjev s pripadajočimi skrbno izbranimi šestimi pari vin in grižljaji RG bistroja pod taktirko kuharskega mojstra Aleksandra je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik (Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor), ki kot svetovalka specialistka za vinarstvo, degustatorka in ocenjevalka ter predavateljica na tečajih someljejstva dobro pozna ranino. Opisuje jo kot univerzalno sorto in izpostavi, da je prvi mošt, ki ga dobimo na Štajerskem, prav iz ranine. Vino je bogato, nežno s kislino, z bogatim alkoholom in ekstraktom. Ima čisto svojevrstno cvetico in aromo.

Čeprav sta za ranino značilni mladost in svežina, je sposobna dozoreti tudi do zrelejših not, pozne trgatve, jagodnega izbora.

Janja Viher (ZIP Maribor), ki je po strokovni plati sodelovala že pri 1. Salonu ranine v sklopu projekta LAS Prlekija, je pozdravila namero po trajnostno zanimivem  dogodku, ki sooblikuje kreiranje turističnih zgodb, ki so avtentične, neponovljive in navdušujoče. 

S trendom turistične uporabo e-koles nam je zdaj že zelo blizu avstrijska štajerska vinska cesta, ki v jesenskih mesecih beleži vedno večje število turističnih obiskov. Turisti iščejo prav gastronomsko ponudbo in v radgonsko-kapelske gorice lahko dejansko pridejo tudi z e-kolesom.

Če bomo znali nagovoriti vsaj 5 odstotkov teh gostov, se nam ni treba bati za razvoj vinorodne Štajerske.  Morebiti je to njen velik potencial, da je vinska regija v dveh državah med dvema izjemnima rekama Muro in Dravo, na bogati podlagi, nastali iz panonskega morja.

Sproščeni del dogodka je odprl Tilen Artač skupaj z gostujočim direktorjem Radgonskih goric Borutom Cvetkovičem in enologinjo, gostiteljico Klavdijo Topolovec Špur. Sledile so predstavitve sodelujočih vinarjev, ki so se predstavili v besedi in pri svojih mizah še s svojimi vini: Steyer Vina, Vina Tempus, Vina Fleisinger, Vinogradništvo Kolarič, Vinarstvo Hafner, Anina klet. »Ranino so mi pokazali tujci. Nikoli ne bom pozabil, kako je slavni francoski kuhar Joël Robuchon na obisku v Sloveniji neko jutro povedal, da celo noč ni mogel spati, ker ga je nekaj tako pretreslo. Nato smo vsi odprtih ust čakali, kaj bo povedal. Rekel je, da ni mogel spati zaradi ranine, saj ga je čisto očarala. Takrat smo začeli prodajati prvo ranino v francoske restavracije,« nam je zaupal Danilo Steyer. Na posestvu Steyer je sicer paradni konj dišeči traminec, a ranini namenjajo enakovredno pozornost zaradi izjemnega potenciala. Na dogodek je povabil tudi poslovne partnerje iz Japonske, ki so na sejmu Agra. Spoznal jih je pred nekaj meseci na sejmu Foodex v Tokiu in so  prav tako veliki ljubitelji ranine.

Za glasbeno razpoloženje je poskrbela skupina ABBA Mia, ki je hitro privabila prve plesalce na prizorišče ob vhodu v arhivski kleti Pod rimskim kolesom in Pod slapom. Do solz pa so obiskovalce nasmejali svetovno znani in domači politiki, športniki ter filmski igralec, ki so v superlativih govorili o ranini prek videopovezave s Tilnom Artačem, enim najboljših imitatorjev v Sloveniji. 

Salon ranine je potekal v ponedeljek, 26. avgusta 2024, ob 16.30 (strokovna delavnica) in ob 18.00 (salon) v degustacijski dvorani in na dvorišču Doma penine v Jurkovičevi ulici 25 v Gornji Radgoni.

VIR: Radgonske gorice, d. o. o.