Po dveh letih se je v Parku Škocjanske jame uspešno zaključil projekt ReNature - obnova mreže mokrišč in travišč, ki so pomembna za Natura 2000 in druge zavarovane vrste ter habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera

V projektu so sodelovali tudi strokovnjaki UP FAMNIT (Oddelek za biodiverziteto) s področja biologije, ekologije in varstva narave ter partnerji z Norveškega inštituta za raziskovanje narave, ki so v sklopu projekta kartirali in popisali ekosistemske storitve (koristi človeka od lokalne krajine in narave), ki jih nudijo travniški in mokriščni ekosistemi.

V torek, 9. 4. 2024, je potekal zaključni dogodek projekta, s predstavitvijo aktivnosti, ki so jih izvedli v preteklih dveh letih. Sledila je novinarska konferenca in ekskurzija po Biosfernem območju Kras z ogledom obnovljenih kalov, na novo vzpostavljenih travišč in visokodebelnega sadovnjaka.

Najobsežnejšo obnovo travnikov so izvedli na območju Vremščice, kjer so pod vodstvom ljubljanske Veterinarske fakultete izkrčili 39 hektarov zaraščajoče se površine, s tem pa zagotovili dodaten prostor za pašo črede avtohtonih ovc istrskih pramenk, kar bo preprečilo ponovno zaraščenje.

Nekaj več kot pet hektarov travnikov so obnovili tudi v občini Pivka in tako prispevali k ohranjanju življenjskega prostora pomembnih vrst ptic in metuljev. V bližini dvorca Ravne so zasadili manjši travniški sadovnjak, saj je tudi teh vse manj, nudijo pa dom več vrstam ptic. Na območju Brkinov pa je Park Škocjanske jame obnovil več mokriščnih življenjskih okolij,osem kalov in en obokan oz. narečno 'velban' studenec, ki je posebnost brkinskega območja.

Strokovnjaki so se povezali tudi z domačini ter s skupnimi močmi ugotavljali, kako pomembno je ohranjanje kulturne krajine in dediščine. Nalogo vzdrževanja kalov so prevzele vaške skupnosti. Za pomoč pri ohranjanju travnikov so se dogovorili s kmeti.

Območja veljajo za zelo učinkovite zbiralnike ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Njihove funkcije so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst ter za človekove dejavnosti, ki zaradi podnebnih sprememb, suše, erozije, spremenjene rabe zemljišč in vnašanja tujerodnih vrst rastlin in živali hitro izginjajo. S projektom so želeli to izginjanje ustaviti.

Projekt ReNature se je izvajal v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, v sklopu Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb - Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov.

Vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, poleg Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, so sodelovali še Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Norveški inštitut za raziskovanje narave. Skupna vrednost projekta je bila 1,2 milijona evrov, sofinancirali so ga s sredstvi norveškega finančnega mehanizma.

VIR: Univerza na Primorskem