Državni proračun je v prvih osmih mesecih letošnjega leta po preliminarnih podatkih zabeležil 9,6 milijarde odhodkov in 9,2 milijarde evrov prihodkov. Proračunski prihodki dobro sledijo načrtom, odhodki pa so nekoliko nižji od načrtovanih.

Odhodki so v obdobju od januarja do avgusta glede na primerljivo lansko obdobje višji za 7,2 odstotka, prihodki pa za 11,5 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 431 milijonov evrov.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili 1,4 milijarde evrov oziroma 6,9 odstotka več kot lani. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prav tako prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 23,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež - 1,1 milijarde evrov - je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 24,5 odstotka.

Za investicije smo namenili 693 milijonov evrov oziroma 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Vlagamo v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Za subvencije smo namenili 433 milijonov evrov oziroma 23,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Manj smo jih izplačali predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je povečal na 256 milijonov evrov, zaradi draginje smo izplačali 88 milijonov evrov nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani pa smo namenili 59 milijonov evrov.

Največji del proračunskih prihodkov – približno 86 odstotkov - predstavljajo davčni prilivi. V osmih mesecih se jih je v proračun nateklo 7,9 milijarde evrov oziroma 12,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Z davkom na dodano vrednost, ki predstavlja glavni davčni vir, smo zbrali 3,5 milijarde evrov oziroma šest odstotkov več kot lani.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 26,2 odstotka na 1,3 milijarde evrov. K tolikšni rasti sta poleg visoke zaposlenosti in rasti plač prispevala še ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele milijardo evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.

Tudi z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,3 milijardo evrov oziroma 35,3 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rast je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, ki je bilo uvedeno z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov po lanskih poplavah.

Prilivi od trošarin so se znižali za 1,3 odstotka na 1,1 milijonov evrov. 

VIR: MIF