V četrtek, 15. februarja 2024, se je na neuradnem obisku v Sloveniji mudil Eric Morel de Westgaver, direktor za evropske, pravne in mednarodne zadeve Evropske vesoljske agencije (angleško European Space Agency, ESA). Srečal se je z državnim sekretarjem Matevžem Frangežem, s katerim sta se pogovarjala o nadaljnjih korakih pri pridruževanju Slovenije k polnopravnemu članstvu ESA.

Direktorat, ki ga vodi Morel de Westgaver, je med drugim pristojen za aktivnosti, povezane z vključevanjem novih članic v ESA, in sicer tako za polnopravno članstvo kot za pridruženo članstvo in sporazume o sodelovanju. Bil je glavni pogajalec ESA pri sklenitvi sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v ESA in pozorno spremlja napredek Slovenije v tej mednarodni organizaciji. Na sestanku je povedal: "Prošnja za polnopravno članstvo Slovenija v ESA je bila dobro sprejeta. Gre za formalen postopek, ki pa ni enostaven, saj vključuje soglasno odločitev vseh obstoječih članic." Za pozitiven zaključek postopka je poleg formalne prošnje potrebna tudi zavezanost Slovenije k procesu pristopa.

Državni sekretar Matevž Frangež je Erica Morela de Westgaverja seznanil s pozitivnimi rezultati in napredkom slovenskega vesoljskega sektorja. Slovenija je uspela v zadnjih letih zgraditi obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij. Ta so uspela prevzeti vodilno vlogo na posameznih nišnih vesoljskih področjih, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov in treh slovenskih satelitov, vključno s satelitom Skylabs Trisat-R, ki predstavlja tudi pomemben evropski dosežek na višini orbite 6000 kilometrov nad Zemljo. Morel de Westgaver je glede tega poudaril, da je prišlo v Sloveniji do zelo hitre rasti vesoljske industrije. "Ob začetku sodelovanja z ESA v Sloveniji se je s področjem vesolja ukvarjala zgolj akademska sfera, medtem, ko je sedaj delež industrijskih zmogljivosti v tem sektorju že več kot 80 odstoten. Do tega je prišlo v zadnjih 10 letih tudi po zaslugi aktivnosti Slovenske vesoljske pisarne," je poudaril.

Državni sekretar Matevž Frangež pa je potrdil interes Slovenije za pristop k polnopravnem članstvu: »Polnopravno članstvo Slovenije v ESA bo še povečalo prepoznavnost Slovenije v svetu in utrdilo položaj čedalje pomembnejšega akterja v mednarodnem vesoljskem sektorju. Dodatno bo odpiralo vrata za sodelovanje s podjetji držav članic ESA in drugih držav – tudi za komercialne projekte.« 

Načrtovano članstvo Slovenije v ESA bo namreč odpiralo nove možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij z ESA – zlasti v okviru področja temeljnega tehnološkega raziskovalnega programa (angleško Basic Technology Research Programme - TRP) in znanstvenega programa (Science Programme), kjer je ključna tudi komercialna komponenta. Gre za izjemno pomembni področji v ESA, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati.

V okviru programa TRP podjetja in inštitucije razvijajo povsem nove tehnologije in storitve v zgodnjih razvojnih fazah na vseh področjih ter preizkušajo njihovo primernosti za vesoljske aplikacije. Ta program je zato izjemnega pomena za razvoj potencialnih prebojnih tehnoloških rešitev.

Znanstveni program je temeljna podlaga za druge programe v okviru ESA (vključuje tudi preizkus tehničnih zmogljivosti v vesolju). V okviru tega progama države članice ustvarjajo tako imenovano »dediščino poletov« (angleško »flight heritage«), ki kaže na zrelost vesoljskega sektorja.

Glede samega procesa je Eric Morel de Westgaver, direktor za evropske, pravne in mednarodne zadeve ESA dejal, da je Slovenija prva od novih kandidatk za polnopravno članstvo, ki bo postopek izvedla po novih pravilih, ki so bila sprejeta leta 2018. Postopek je dolgotrajnejši in vsebuje več faz kot prej. 

V obdobju enega leta bodo organi in delovna telesa ESA proučili pripravljenost Slovenije za polnopravno članstvo. ESA je pripravila gospodarski pregled slovenskega vesoljskega sektorja, ki ga morajo obravnavati in potrditi Odbor za mednarodne zadeve (angleško International Relations Committee – IRC), Odbor za finance (angleško Administrative and Finance Committee – AFC) ter Odbor za industrijsko politiko (angleško Industrial Policy Committee – IPC). Dokončno odločitev o polnopravnem članstvu mora nato soglasno potrditi Svet ESA, ki podeli mandat za začetek pogajanj. Temu sledijo pogajanja o vsebini sporazuma in vstopnih stroških (angleško »entry fee«), potrditev na odborih in Svetu ESA, podpis in postopek ratifikacije v Državnem zboru ter notifikacija o ratifikaciji.   

Poleg uspešnega sodelovanja slovenskih podjetjih na razpisih ESA je Slovenija izvedla več korakov za delovanje tega perspektivnega sektorja. Oblikovana je bila Slovenska vesoljska pisarna, sprejet je bil Zakon o vesoljskih dejavnostih, potekale pa so tudi intenzivne dejavnosti na področju krepitve mednarodnega sodelovanja.

V letu 2023 je Slovenija pripravila nacionalno vesoljsko strategijo, ki je eden od ključnih pogojev za polnopravno članstvo. Ambicije vizije »Slovenski prostor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost« so tako opredeljene v petih strateških stebrih. Poleg razvoja tehnologij je poudarek na sodelovanju znanosti in gospodarstva ter ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj.

Strategija je ambiciozna, vendar temelji na vseh dosedanjih dosežkih na tem področju: trije sateliti, merilni izdelki v francoski Gvajani, vrhunske aplikacije za obdelavo satelitskih podatkov, miniaturizacija tehnologije in ena od zgolj treh centrifug za izvajanje »bed-rest« študij v Evropi. Zasleduje cilj večje komercializacije raziskav in inovacij s področja vesolja, kar lahko pomembno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

VIR: MGTŠ