V Ljubljani danes poteka že deseta jubilejna konferenca o energetski regulativi, ki je letos namenjena predvsem obravnavi vprašanj povezanih z obvladovanjem energetske krize in okvirom poslovanja elektroenergetskega sektorja v prihodnje.
Datum objave:
25. januar 2023
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Vladimir Habjan
V Ljubljani danes poteka že deseta jubilejna konferenca o energetski regulativi, ki je letos namenjena predvsem obravnavi vprašanj povezanih z obvladovanjem energetske krize in okvirom poslovanja elektroenergetskega sektorja v prihodnje.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je uvodoma izpostavil, da smo se v minulem letu, podobno kot druge evropske države, srečevali s številnimi izzivi, ki jih je povzročila izjemna rast cen plina in električne energije, pri čemer se je izkazalo, da vseh težav, ki so se vlekle še iz preteklosti, ni mogoče rešiti skozi noč. Večina nepredvidljivosti je izhajala iz aktualnih geopolitičnih razmer, ki pa so imele močan vpliv tudi pri nas. Razmere so sicer tudi pokazale, da je evropski energetski trg zelo prepleten in s številnimi medsebojnimi vplivi, a hkrati tudi, da deluje. Zaradi neugodnih domačih proizvodnih razmer je bila Slovenija v določenih urnih intervalih tudi 90-odstotno odvisna od uvoza, pri čemer se je izkazala dobra povezanost slovenskega prenosnega omrežja s tujino. Mag. Kumer je ob tem izpostavil, da je bil glede na vse okoliščine v določenem trenutku poseg na energetski trg vendarle nujen in se je ministrstvo oziroma vlada tudi odzvala s sprejetjem vrste ukrepov za pomoč sprva gospodinjstvom, v nadaljevanju pa tudi gospodarstvu.
Tako so najprej opredelili nadomestno oskrbo s plinom, vzpostavili enoten informacijski sistem na področju plina, sprejeli poroštveni zakon za zaščito domačih proizvajalcev, se dogovorili z Alžirijo o dobavi plina, sprejeli interventna zakona in druge zakonodajne ukrepe, ki so jih sproti dopolnjevali, aktivno sodelovali pri oblikovanju evropske krizne zakonodaje in podobno. Kot je poudaril, so sprejeti ukrepi omogočili ublažitev krize, Slovenija pa je vsaj za zdaj uspešna tudi pri zmanjševanju porabe in trenutno že izpolnjuje zahteve o 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina.
Ob tem pa je bilo treba, je pojasnil minister, ves čas slediti tudi našim srednje in dolgoročnim energetskim ciljem. V zvezi s tem je bilo sprejetih tudi nekaj ukrepov za pospeševanje izgradnje obnovljivih virov (opredelitev območij, ki omogočajo lažjo priključitev na omrežje), pripravili pa so tudi nov zakon o umeščanju energetskih objektov v prostor, ki naj bi ga predvidoma aprila oziroma maja potrdili tudi v parlamentu. Nov zakon o umeščanju v prostor je po ministrovih besedah ključen za izpeljavo nujne reforme, v okviru katere naj bi poenostavili prostorsko umeščanje in okoljske presoje, da bomo lahko hitreje umeščali obnovljive vire v prostor in odprli dodatne možnosti za razvoj OVE (namestitev sončnih elektrarn ob avtocestah, možnost dvojne rabe kmetijskih zemljišč in podobno). Mag. Kumer je ob tem poudaril, da si ne moremo več privoščiti zamud pri povečevanju deleža OVE, saj mora Slovenija že tretje leto plačati kazen zaradi nedoseganja zapisanih ciljev glede deleža OVE v končni rabi energije in dodal, da so kljub skeptičnosti nekaterih, obnovljivi viri zagotovo del rešitve na poti v nizkoogljično družbo.
V Sloveniji imamo dovolj znanja glede uvajanja novih tehnologij, iz različnih domačih in evropskih virov pa je za vpeljavo in spodbude obnovljivim virom na voljo tudi precej sredstev, med drugim dodatnih 43 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev, 235 milijonov iz sklada za okrevanje in odpornost, 81 milijonov iz programa RePower, 197 milijonov iz Eko sklada in podobno. Minister je med prednostnimi nalogami izpostavil še pripravo ustrezne podnebne politike, potrditev noveliranega nacionalno energetskega podnebnega načrta in sprejem odločitve glede nadaljnje uporabe jedrske energije, pri čemer je pred izvedbo referenduma treba dobiti tudi jasen odgovor na vprašanje, katere so sploh druge možne alternative.
Tako so najprej opredelili nadomestno oskrbo s plinom, vzpostavili enoten informacijski sistem na področju plina, sprejeli poroštveni zakon za zaščito domačih proizvajalcev, se dogovorili z Alžirijo o dobavi plina, sprejeli interventna zakona in druge zakonodajne ukrepe, ki so jih sproti dopolnjevali, aktivno sodelovali pri oblikovanju evropske krizne zakonodaje in podobno. Kot je poudaril, so sprejeti ukrepi omogočili ublažitev krize, Slovenija pa je vsaj za zdaj uspešna tudi pri zmanjševanju porabe in trenutno že izpolnjuje zahteve o 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina.
Ob tem pa je bilo treba, je pojasnil minister, ves čas slediti tudi našim srednje in dolgoročnim energetskim ciljem. V zvezi s tem je bilo sprejetih tudi nekaj ukrepov za pospeševanje izgradnje obnovljivih virov (opredelitev območij, ki omogočajo lažjo priključitev na omrežje), pripravili pa so tudi nov zakon o umeščanju energetskih objektov v prostor, ki naj bi ga predvidoma aprila oziroma maja potrdili tudi v parlamentu. Nov zakon o umeščanju v prostor je po ministrovih besedah ključen za izpeljavo nujne reforme, v okviru katere naj bi poenostavili prostorsko umeščanje in okoljske presoje, da bomo lahko hitreje umeščali obnovljive vire v prostor in odprli dodatne možnosti za razvoj OVE (namestitev sončnih elektrarn ob avtocestah, možnost dvojne rabe kmetijskih zemljišč in podobno). Mag. Kumer je ob tem poudaril, da si ne moremo več privoščiti zamud pri povečevanju deleža OVE, saj mora Slovenija že tretje leto plačati kazen zaradi nedoseganja zapisanih ciljev glede deleža OVE v končni rabi energije in dodal, da so kljub skeptičnosti nekaterih, obnovljivi viri zagotovo del rešitve na poti v nizkoogljično družbo.
V Sloveniji imamo dovolj znanja glede uvajanja novih tehnologij, iz različnih domačih in evropskih virov pa je za vpeljavo in spodbude obnovljivim virom na voljo tudi precej sredstev, med drugim dodatnih 43 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev, 235 milijonov iz sklada za okrevanje in odpornost, 81 milijonov iz programa RePower, 197 milijonov iz Eko sklada in podobno. Minister je med prednostnimi nalogami izpostavil še pripravo ustrezne podnebne politike, potrditev noveliranega nacionalno energetskega podnebnega načrta in sprejem odločitve glede nadaljnje uporabe jedrske energije, pri čemer je pred izvedbo referenduma treba dobiti tudi jasen odgovor na vprašanje, katere so sploh druge možne alternative.
Velika in energetsko intenzivna podjetja še čakajo na rešitve
V nadaljevanju je oceno sprejetih ukrepov povezanih z obvladovanjem energetske krize podala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je uvodoma poudarila dobro sodelovanje s pristojnimi ministrstvi in tvoren dialog, ki je prinesel tudi spodbudne rezultate. Ob tem je opozorila, da velika in energetsko intenzivna podjetja, ki jih je v Slovenji 370 in predstavljajo pomemben segment gospodarstva, še vedno čakajo na ustreznejšo rešitev, saj doslej sprejeti ukrepi zanje ne prinašajo želenih rezultatov. V GZS si ob tem želijo nadgraditev evropskih ukrepov in zagotovitev konkurenčnih pogojev podjetjem, ki imajo obetavne razvojne možnosti, a jim visoke cene energentov predstavljajo resno oviro. Mag. Bojan Kumer je v zvezi s tem pojasnil, da evropska pravila dodatne pomoči velikim podjetjem za zdaj ne dovoljujejo in jo nobena država še ni sprejela ter dodal, da delo ministrstva na tem področju še zdaleč ni končano in še naprej iščejo najboljše rešitve, ki pa morajo biti v okvirih veljavne evropske zakonodaje. Ob tem je še poudaril, da so trenutne razmere na energetskem trgu bistveno bolj ugodne od prvotnih pričakovanj ter so cene celo nižje od reguliranih, zato ministrstvo poziva podjetja, da se ustrezno odzovejo in si čimprej zagotovijo potrebno energijo za leto 2024 in 2025, da se potem konec leta ne bi znašli v podobnem položaju kot decembra lani. GZS na to temo še ta teden pripravlja tudi strokovno posvetovanje za vse zainteresirane o aktualnih gibanjih in cenah na evropskem energetskem trgu.
V nadaljevanju je oceno sprejetih ukrepov povezanih z obvladovanjem energetske krize podala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je uvodoma poudarila dobro sodelovanje s pristojnimi ministrstvi in tvoren dialog, ki je prinesel tudi spodbudne rezultate. Ob tem je opozorila, da velika in energetsko intenzivna podjetja, ki jih je v Slovenji 370 in predstavljajo pomemben segment gospodarstva, še vedno čakajo na ustreznejšo rešitev, saj doslej sprejeti ukrepi zanje ne prinašajo želenih rezultatov. V GZS si ob tem želijo nadgraditev evropskih ukrepov in zagotovitev konkurenčnih pogojev podjetjem, ki imajo obetavne razvojne možnosti, a jim visoke cene energentov predstavljajo resno oviro. Mag. Bojan Kumer je v zvezi s tem pojasnil, da evropska pravila dodatne pomoči velikim podjetjem za zdaj ne dovoljujejo in jo nobena država še ni sprejela ter dodal, da delo ministrstva na tem področju še zdaleč ni končano in še naprej iščejo najboljše rešitve, ki pa morajo biti v okvirih veljavne evropske zakonodaje. Ob tem je še poudaril, da so trenutne razmere na energetskem trgu bistveno bolj ugodne od prvotnih pričakovanj ter so cene celo nižje od reguliranih, zato ministrstvo poziva podjetja, da se ustrezno odzovejo in si čimprej zagotovijo potrebno energijo za leto 2024 in 2025, da se potem konec leta ne bi znašli v podobnem položaju kot decembra lani. GZS na to temo še ta teden pripravlja tudi strokovno posvetovanje za vse zainteresirane o aktualnih gibanjih in cenah na evropskem energetskem trgu.
Osrednji letošnji projekt distribucije je priprava na nov tarifni sistem
Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica je v nadaljevanju predstavil izzive, ki čakajo distribucijska podjetja ob uveljavitvi novega tarifnega sistema, ki stopi v veljavo 1. januarja prihodnje leto. Kot je poudaril, gre za enega najpomembnejših letošnjih projektov distribucije, saj gre za precejšnje spremembe in bo za njihovo uveljavitev treba vložiti kar nekaj energije. Nov obračunski sistem bo namreč temeljil na obdelavi 15-minutnih meritev, uvajata se dve sezoni, pet časovnih blokov in vzpostavitev sistema dogovorjene moči z obračunom presežne moči, kar pomeni tako za distribucijska podjetja kot odjemalce veliko novost in prinaša obdelavo velikega števila podatkov. Na to se v distribucijskih podjetjih pripravljajo v okviru posebne projektne naloge, katere ključni poudarki se nanašajo na zagotavljanje kakovostnih podatkov, podatkovno politiko ter komunikacijo oziroma ustrezno obveščanje javnosti.
VIR: Naš Stik
