Na slovesnosti v Armeriji Univerze na Primorskem je v ponedeljek, 14. marca 2022, rektorica Univerze na Primorskem v doktorje znanosti promovirala doktorandke in doktorande:

Davida Bizjaka, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Vpliv jezikovne politike na razvoj manj razširjenih jezikov v evropskem prostoru: primer furlanščine / The influence of language policy on the evolution of lesser-spoken languages in the European context: the case of Friulian" pod mentorstvom izr. prof. dr. Suzane Todorović in somentorstvom prof. dr. Gorana Filipija,

Laro Sorgo, ki je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Literarne perspektive o identiteti in pripadnosti: kritična analiza nekaterih primerov iz italijanske književnosti v Istri / Prospettive letterarie su identita' e appartenenza: analisi critica di alcuni casi di studio della letteratura italiana dell'Istria" pod mentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič,

Blaža Simčiča, ki je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Preverjanje merskih značilnosti instrumentov na pedagoškem področju: primer merjenja čuječnosti / Evaluation of Measurement Properties in Education Research: the Case of Measuring Mindfulness" pod mentorstvom izr. prof. dr. Tine Štemberger in somentorstvom izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika,

Melito Lemut Bajec, ki je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Pristop CLIL skozi vsebine kulturne dediščine v splošni gimnaziji / Educational approach CLIL through the content of cultural heritage in the upper-secondary school programme" pod mentorstvom izr. prof. dr. Silve Bratož in somentorstvom izr. prof. dr. Tine Štemberger.

Disertacija temelji na sociolingvistični raziskavi s področja kategorije evropskih manj razširjenih jezikov, čigar statusi variirajo glede na raznolikost jezikovnih politik v veljavi v posameznih državah, skupne značilnosti večine pa so poleg nizkega števila govorcev zapostavljenost v pravno-zakonodajnem smislu, marginaliziranost v družbi ter pomanjkanje jezikovne ozaveščenosti govorcev. Jedro raziskave predstavlja ugotavljanje aktualnega stanja v furlanščini, enem izmed treh manjšinskih jezikov dežele Furlanije-Julijske krajine, ki ga del jezikoslovcev obravnava kot eno od retoromanskih jezikovnih enot. V zadnjih desetletjih je "marilenghe", kot furlanofoni imenujejo svojo materinščino, vstopila v intenzivni proces revitalizacije.

Lara Sorgo: "Literarne perspektive o identiteti in pripadnosti: kritična analiza nekaterih primerov iz italijanske književnosti v Istri"

Pojem identitete se v svojih številnih odtenkih uporablja v različnih kontekstih in disciplinah, pri čemer bi težko opredelili jasno in enoznačno definicijo pojma.

Razmere kulturne hibridnosti, značilne za mejno istrsko območje, so privedle do izoblikovanja kompleksnih identitet, podobnih tistim, ki jih najdemo v sodobnih družbah. Globalizacija, pogostejši stiki med različnimi skupinami in migracije prebivalstva iz zaledja v metropole industrializiranih družb kličejo po iskanju novih oblik sobivanja.

Doktorska disertacija se osredotoča na obravnavo tematike identitete in pripadnosti v delih štirih avtorjev, ki jih lahko opredelimo kot predhodnike aktualnih in danes v nekaterih pogledih občutljivih tem kompleksnih družb, kot so: jezikovni in kulturni pluralizem, hibridizem, negotova identiteta, medkulturni dialog.

Doktorska disertacija naslavlja temeljne koncepte preverjanja merskih značilnosti instrumentov zbiranja podatkov v pedagoškem raziskovanju. Temeljne ugotovitve so izpeljane na osnovi prevoda, priredbe in preverjanja merskih značilnosti štirih merskih lestvic za merjenje koncepta čuječnosti. V ta namen je bila v raziskavo vpeljana tudi teorija odgovora na postavko. Z raziskavo so bile tako validirane lestvice čuječnosti za slovensko socio-kulturno okolje in preverjena je bila vloga teorije odgovora na postavko pri preverjanju merskih značilnosti na pedagoškem področju.

Melita Lemut Bajec "Pristop CLIL skozi vsebine kulturne dediščine v splošni gimnaziji "

Doktorska disertacija razišče pristop CLIL (v angleščini: Contents and Language Integrated Learning) skozi vsebine kulturne dediščine v splošni gimnaziji prek raziskave načrtovanih novosti pri pouku. Potrdi, da gre za sodoben pristop učenja in poučevanja tujega jezika, ki pomembno vpliva na kognicijo, motivacijo, sporazumevanje in vzgojo globalnega državljana. Izpostavi vlogo učitelja kot tistega, ki poskrbi za spodbudno učno okolje, izgradnjo znanja, razvoj zmožnosti in odnosov. Je prva raziskava v slovenskem in srednjeevropskem prostoru, ki s pristopom CLIL razišče kulturo in medkulturnost prek kulturne dediščine med srednješolci; v slovenski prostor prinaša nova znanstvena spoznanja na področju didaktike tujega jezika. CLIL-model s poudarjenim gradnikom kulture pomembno spodbuja razumevanje večkulturnega in večjezičnega sveta.

PR: UP