Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Vodstvo družbe je na delovnem srečanju vladni ekipi predstavilo strateške in razvojne projekte, pri čemer je bil poudarek na postavitvi podatkovnega centra in super računalnika, izgradnji prve geotermične elektrarne Čentiba, začetku gradnje vetrne elektrarne Mali Log ter načrtovani predelavi lesnega dela plavja iz reke Drave v lesne sekance.

V prostorih Dravskih elektrarn je včeraj potekal delovni sestanek vodstva družbe z razširjeno vladno ekipo, v kateri sta bila poleg predsednika vlade dr. Roberta Goloba še  ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenov Duh in minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer. Vladno delegacijo sta sprejela mag. Damjan Seme, generalni direktor DEM in Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE, s sodelavci, srečanju pa se je pridružil tudi mariborski župan Saša Arsenović. Uvodma je beseda tekla o postavitvi podatkovnega centra in super računalnika na lokaciji ob upravni stavbi DEM, ki predstavlja temelj za izgradnjo in nudenje infrastrukture in informacijskih storitev za organizacije s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture v Sloveniji. 

Ministrska ekipa se je s poslovodstvom družbe že srečala pred dobrim letom in pol, ko so izmenjali poglede na možnosti sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in raziskovalnimi infrastrukturami na področju digitalizacije znanosti. Predstavniki ministrstev in Dravskih elektrarn Maribor so takrat podpisali tudi Pismo o nameri glede krepitve sodelovanja na področju prenosa znanj in iskanja sinergijskih infrastrukturnih učinkov med javnim sektorjem in gospodarstvom, kar je rezultiralo v podpisu pogodbe za  nakup 3.170 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju ob upravni stavbi DEM v Mariboru, kjer bo v naslednjih letih zrasla stavba, namenjena podatkovnemu centru in super računalniku. Omenjena lokacija že sedaj predstavlja eno izmed pomembnejših infrastrukturnih lokacij, na kateri se med drugim nahajata center vodenja Dravskih elektrarn Maribor in center vodenja proizvodnje skupine HSE ter s tem predstavlja pomembno podatkovno–informacijsko vozlišče skupine HSE. Bodočemu podatkovnemu centru bodo tako zagotovljeni ustrezni infrastrukturni priključki, predvsem v komunikacijsko omrežje. Ob poznejši nadgradnji podatkovnega centra s superračunalnikom pa bo ob njegovem delovanju nastalo tudi precej odpadne toplote, ki se bo lahko izkoristila v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Maribor. 
Stavba, ki jo bodo predvidoma začeli graditi prihodnje leto in bo končana v letu 2026, bo v lasti javnega infrastrukturnega zavoda ARNES (ta je v lasti Republike Slovenije), ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini. V objektu sta predvideni dve etaži; pritlična etaža bo namenjena namestitvi HPC (High Performance Computing) super računalnika enega od zunanjih uporabnikov, etaža nadstropja pa bo namenjena namestitvi običajnega podatkovnega centra ter manjšega super računalniškega sistema HPC. Stavba je načrtovana kot samostojni objekt, kjer bo čim večji delež potrebne energije zagotovljen z njeno proizvodnjo na samem objektu, kar bo doseženo na dva načina, in sicer s samooskrbo z električno in toplotno energijo. Gradnja je korak v smeri strategije Arnesa, ki kot javni infrastrukturni zavod gradi, vzdržuje in upravlja infrastrukturo, ki povezuje univerze, inštitute, raziskovalne laboratorije, muzeje, šole, baze podatkov in digitalne knjižnice. 

V nadaljevanju so bili vladnim predstavnikom podrobneje predstavljeni še nekateri drugi aktualni projekti, ki jih izvajajo v Dravskih elektrarnah. Prva pilotna geotermična elektrarna Čentiba predstavlja inovativni pristop pri koriščenju globoke geotermije za proizvodnjo električne energij s patentirano tehnologijo. V začetku aprila je elektrarna proizvedla prve kWh električne energije, s čimer se je pokazalo, da princip deluje, je pa za konstanto obratovanje v prihodnje potrebna modifikacija turbinskega dela opreme. dRavske elektrarne začenjajo tudi gradnjo vetrne elektrarne Mali Log z močjo 1 MW, ki je prva slovenska vetrna elektrarna, ki jo gradi podjetje v državni lasti. Dela na gradbišču se bodo predvidoma začela še v tem mesecu, gradnja pa bo končana do konca leta. Lokacija Mali Log je bila izbrana na podlagi ugodnih vetrnih razmer ob upoštevanju vseh zahtev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Dravske elektrarne se bodo lotile tudi predelave lesnega dela plavja iz reke Drave v lesne sekance (biomaso), primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Pridobljeni okoljevarstveno soglasje  in okoljevarstveno dovoljenje jim bosta v prihodnje omogočali, da na lokaciji hidroelektrarne Zlatoličje lesni del odstranjenega plavja, ki je opredeljen kot odpadek, predelajo v uporabno biomaso. Dravske elektrarne so za navedeni postopek pridobile tudi mednarodni certifikat SURE, ki potrjuje skladnost z zahtevami Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. 
Na srečanju so spregovorili tudi o nekaterih drugih večjih projektih – izgradnji ČHE Kozjak, moči 2 x 220 MW in daljnovodni povezavi 2 x 400 kV ter postavitvi baterijskih hranilnikov električne energije, sončnih elektrarnah na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, skupne moči 27,2 MW in z načrtovano letno proizvodnjo 34,8 GWh, ter sončnih elektrarnah na drugih degradiranih območjih, načrtovanih vetrnih elektrarnah Ojstrica, Rogatec in Paški Kozjak s skupno močjo do 80 MW in letno proizvodnjo 170 GWh, rekonstrukciji hidroelektrarne Formin, katere rezultat bo varno in zanesljivo obratovanje v naslednjih desetletjih (inštalirana moč bo povečana za 12,6 odstotka na 130,6 MW; letna proizvodnja pa za šest odstotkov na 588,6 GWh), obnovi sekundarnih sistemov in strategiji upravljanja s sedimenti na celotnem slovenskem delu vodotoka reke Drave. 
 

Dr. Robert Golob je po srečanju povedal: »Dravske elektrarne Maribor niso samo energetski dragulj Maribora temveč postajajo dragulj tudi na področju podatkovnih in računalniških zmogljivosti. Na današnjem srečanju smo veliko govorili o energetiki in vem, da mi ni potrebno nikogar prepričevati, da so na DEM zbrani vrhunski strokovnjaki. A naredili smo tudi korak naprej in spregovorili o podatkovnem centru in super računalniku. Povedati moram, da sem zelo zadovoljen nad sinergijami lokacije za razvoj računalniških in podatkovnih znanosti, ne samo v Mariboru temveč celotni državi. Z veseljem tudi povem, da so bila ministrstva uspešna pri pogovorih in pridobitvi sredstev s strani Evropske komisije v višini 50 milijonov evrov, temu znesku bo država dodala še 50 milijonov evrov, kar bo omogočilo izgradnjo enega najzmogljivejših super računalnikov v Evropi, s čimer se bomo navezali na podatkovni center, ki bo v isti stavbi, kar bo omogočalo razvoj umetne inteligence in uvrstitev lokacije na svetovni zemljevid tudi po tej plati.«
Mag. Damjan Seme pa je ob tej priložnosti poudaril: »Na današnjem delovnem srečanju smo govorili o nadaljnji realizaciji strateško pomembnih projektov, ki so ne samo strateški za DEM in skupino HSE ampak so nujno potrebni za samozadostno oskrbo države z električno energijo. Dravske elektrarne Maribor, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, se zahvaljujemo vladi in resornim ministrstvom, da so prisluhnili izzivom in nas podprli pri izpeljavi projektov za dosego ciljev, ki izhajajo iz Nacionalnega energetsko podnebnega načrta Republike Slovenije. Ob tem smo govorili tudi o poslanstvu Dravskih elektrarn Maribor, ki se izkazuje tudi v tem, da pridemo do trajnostnih rešitev po različnih poteh in ključ do le-teh je tudi postavitev podatkovnega centra in super računalnika na visoko tehnološki lokaciji DEM.« (bj)

VIR: Naš Stik