Ljubljana, 24. januarja - V slovenskih medijih 73 odstotkov virov informacij predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov, kažejo rezultati nove raziskave, ki jo je podprlo Združenje ONA VE. Pomanjkanje ženskih virov ustvarja mnenje, da ljudje na pomembnih družbenih, ekonomskih in političnih položajih ne morejo biti ženske, meni vodja raziskave Alenka Jelen.

Raziskovalni projekt Reprezentacija spolov v slovenskih medijih analizira vire, ki se pojavljajo v osrednjih informativnih vsebinah slovenskih medijev glede na spol, funkcijo, vlogo, statusni položaj in družbeno reprezentacijo. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki poleg števila oziroma odstotka zastopanosti virov v medijih glede na spol ugotavlja tudi morebitne razlike v statusu, vlogi, položaju in vizualnem prikazu med spoloma. Moški pogosto nastopijo tudi pri temah in poklicih, kjer po zaposlitvi prevladujejo ženske.

Moški viri v medijih prevladujejo tako po številu, kot tudi po času oziroma prostoru, ki jim je namenjen in v slikovnih prikazih,. V generičnem navajanju virov so medtem prav tako izključno uporabljene moške jezikovne oblike. Moški zavzemajo 75 odstotkov časa oziroma medijskega prostora namenjenega spolno opredeljenim virom, medtem ko ženskam pripada 25 odstotkov tega časa, je danes pojasnila Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu.

Moški viri so prevladovali v vseh analiziranih tematikah in sicer v kategorijah zabave, okolja, kriminala, družbe, zdravja, izobraževanja, gospodarstva in politike. Največjo prevlado moških so v raziskavi zaznali na področju gospodarstva kjer so 83 odstotkov virov informacij predstavljali moški. Sledita mu izobraževanje (73 odstotkov moških virov), in politika (76 odstotkov moških virov). Najvišji delež ženskih virov so medtem zaznali na področju družbenih in pravnih zadev (44 odstotkov ženskih virov) in kriminala (43 odstotkov ženskih virov). Moški bolj pogosto nastopijo tudi pri temah in poklicih, kjer po zaposlitvi prevladujejo ženske.

"Ti rezultati so vsekakor pomembni, saj mediji predstavljajo pomembno institucijo, ki vpliva na družbena mnenja, stališča, predsodke in stereotipe glede spolov, pa tudi na to, kako mi razmišljamo o določenih tematikah. Če moški viri prevladujejo v politiki, potem to ustvarja oziroma reproducira mnenje, da je politika moška domena. Če moški prevladuje tudi v gospodarstvu, znanosti in izobraževanju se ustvarjajo neke podobne percepcije in podobe," je rezultate pojasnila Jelen.

Dodala je, da ženske med elitnimi in uradnimi viri informacij ter strokovnjaki predstavljajo samo četrtino virov informacij. To ustvarja mnenje, da strokovnjaki in ljudje na pomembnih družbenih, ekonomskih in političnih položajih ne morejo biti ženske. Predsednica Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE Marta Kos je pri tem poudarila pomen združenja, katerega cilj je povečati število strokovnjakinj, ki se pojavljajo v medijih.

"V združenju ONA VE se zavedamo, da mediji še posebej v dnevno informativnem programu izbirajo ljudi, ki na pomembnih položajih, vendar še posebej v ostalih programih uredništva lahko vplivajo na odstotek žensk, ki jih povabijo v studio," je poudarila Kos. Z gradivom kot je danes predstavljena raziskava želijo prispevati k ozaveščanju slovenske javnosti in medijev.

V analizo, ki je trajala od 15. do 21. maja lani, je bilo zajetih 598 novic (od tega 345 časopisih, 171 televizijskih in 82 radijskih novic) v katerih so med raziskavo identificirali 1733 virov informacij. Manj kot tretjina in sicer 523 jih je predstavljala generične vire informacij kot so sklicevanje na organizacije, države, organe in institucije. V raziskavi so podrobneje analizirali 1210 virov, pri katerih je bilo mogoče določiti spol.

Med projektom so raziskovalci spremljali časopise Delo, Dnevnik, Večer, oddajo Dogodki in odmevi na Radiu Slovenija in pa oddaji TV Dnevnik in 24ur, so še pojasnili na današnji predstavitvi rezultatov raziskave.

VIR: STAkrog