ZAUPANJE V INSTITUCIJE

 

Zaupanje se meri na štiristopenjski lestvici, od »sploh ne zaupam« in »bolj ne zaupam«, do »bolj zaupam« in »zelo zaupam«. Stopnjo zaupanja dobimo s preprostim izračunom razlike med prvima in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih, in obratno. Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja – 100.

 

Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo »mala slovenska podjetja«, stopnja zaupanja je rahlo višja kot v zadnjem merjenju oktobra lani, to je 65. Tudi na drugem in tretjem mestu ni sprememb, na drugem mestu je civilna zaščita, s stopnjo zaupanja 53 (+3), na tretjem pa »podjetje, organizacija, v kateri delujete« s stopnjo zaupanja 44 (-1). Na četrtem mestu so tokrat velika slovenska podjetja (22, +1), ki so pridobila dve mesti predvsem na račun padca zaupanja v spletne trgovine (19, -5) in predvsem v šolstvo (16, padec -9), ki sledita na petem in šestem mestu. Tako spletne trgovine kot šolstvo, so glede na enako obdobje lani utrpele večji padec zaupanja, prve za osem točk (iz 27 na 19), šolstvu pa se je zaupanje v tem času prepolovilo iz 33 na 16. Šolstvo se je s takšno stopnjo zaupanja izenačilo z zaupanjem v trgovine in trgovska podjetja, katerih stopnja zaupanja je prav tako nižja a manj občutno (-4).

 

 

Tem sledijo zdravstvo, policija in vojska. Vojska je glede na predhodno meritev oktobra lani nekaj zaupanja izgubila, medtem ko sta si tako policija kot zdravstvo povrnila del zaupanja, izgubljenega lani jeseni, a sta še kar daleč od zaupanja, ki sta ga uživala v enakem obdobju lani. Te institucije hkrati zaključujejo seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja.

 

 

Med institucijami z negativno stopnjo zaupanja (to pomeni, da je tistih, ki jim bolj/ne zaupajo več kot onih drugih), je najvišja rast zaupanja uspela predsedniku republike (+14) ter bankam (+13). Predsednik republike je s tem pridobil štiri mesta in je zdaj na 16. mestu s stopnjo zaupanja -25, kar je še vedno zelo daleč od najvišje vrednosti, to je +13 v prvi polovici leta 2014. Banke pa so z omenjeno rastjo dosegle najvišjo stopnjo zaupanja, odkar izvajamo raziskavo (decembra bo minilo 10 let od prve meritve), zdaj znaša -6 in je že zelo blizu pozitivni stopnji zaupanja (v prvi meritvi konec leta 2012 so imele banke izrazito negativno stopnjo zaupanja, -58). Relativno visoko rast dosega tudi predsednik vlade, +8, s čimer se je stopnja zaupanja v to institucijo vrnila na raven izpred enega leta, to je -56.

 

 

Rang | Institucije in organizacije | APRIL 2022 | Razlika oktober 2021 | Razlika marec 2021
1 | Mala slovenska podjetja | 65 | 2 | 1
2 | Civilna zaščita | 53 | 3 | -6
3 | Podjetje, organizacija, v kateri delujete | 44 | -1 | 0
4 | Velika slovenska podjetja | 22 | 1 | -5
5 | Spletne trgovine | 19 | -5 | -8
6 | Šolstvo | 16 | -9 | -17
– | Trgovine / trgovska podjetja | 16 | -4 | -12
8 | Zdravstvo | 14 | 10 | -8
9 | Policija | 6 | 13 | -8
10 | Vojska | 5 | -5 | -17
11 | Banke | -6 | 13 | 10
12 | NIJZ | -14 | 8 | -8
13 | Evropska komisija | -17 | -8 | -9
14 | Tuja velika podjetja | -19 | -4 | 1
15 | Župani | -23 | -3 | -5
16 | Predsednik republike | -25 | 14 | -7
17 | Sodišča | -31 | -8 | -2
– | Javna uprava | -31 | 3 | -4
– | Sindikati | -31 | 2 | -9
20 | RTV Slovenija | -38 | -24 | -34
21 | Stranke opozicije | -42 | 3 | 4
22 | Predsednik parlamenta | -51 | -13 | -3
23 | Mediji | -52 | -10 | -17
– | Cerkev | -52 | 2 | 1
25 | Predsednik vlade | -56 | 8 | 0
26 | Vlada | -58 | 4 | -1
27 | Stranke vladne koalicije | -61 | 3 | -3
28 | Državni zbor | -63 | 5 | -3
29 | Objavam na družbenih omrežjih | -77 | -4 | n.p.

 

Največji padec zaupanja tokrat beleži RTV Slovenija, ki je izgubila 24 točk, stopnja zaupanja je -38, s čimer se vrača na raven s konca leta 2019 (takrat -34). Najvišjo stopnjo zaupanja je RTV Slovenija uživala lani spomladi, ko je znašala -4. Občuten padec sicer beležijo še predsednik parlamenta (stopnja zaupanja -51, padec -13), mediji (stopnja zaupanja -2, padec -10), ter po daljšem obdobju rasti tudi sodišča (stopnja zaupanja -31, padec -8), s čimer se zaupanje v sodišča vrača na raven iz junija 2020. Stopnja zaupanja v medije je s tem padcem dosegla najnižji rezultat v zadnjih desetih letih, mediji so se s tem izenačili s cerkvijo, ki sicer beleži minimalno pozitivno spremembo (+2).

 

Povsem na dnu lestvice najdemo »objave na družbenih omrežjih«, ki smo jih v meritev prvič vključili v meritvi lani jeseni, s stopnjo zaupanja -77, še tri točke manj kot pred pol leta. Na dno lestvice so sicer tradicionalno prikovane institucije izvršne in zakonodajne veje oblasti, od spodaj navzgor so to Državni zbor RS (-63), stranke vladne koalicije (-61), vlada (-58) ter predsednik vlade (-56).

 

ZAUPANJE V POKLICE

Tudi pri poklicih je vrstni red povsem na vrhu nespremenjen, najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci (91, +2), takoj za njih in pred medicinske sestre pa se uvrščajo reševalci (nujna medicinska pomoč), ki so bili v meritev prvič uvrščeni oktobra lani, z le dvema točkama zaostanka za gasilci. Na četrto in peto mesto se umeščajo znanstveniki oz. (mali) podjetniki, prvi brez spremembe v zaupanju (v predhodni meritvi so izgubili devet točk glede na marec 2021), drugi pa so izgubili pet točk, stopnja zaupanja je sedaj 57. Mesti na lestvici so zamenjali zdravniki in učitelji, zaupanje v zdravnike je po občutnejšem padcu lani oktobra zrastlo za sedem točk (49), zaupanje v učitelje pa je že drugič zapored padlo, tokrat za pet točk (38).

Seznam poklicev s pozitivno stopnjo zaupanja zaključujejo »navadni človek z ulice (37, +7), univerzitetni profesorji (34, -5), vojaki (32, +2), umetniki (24, -4) ter policisti (18, +14). Policisti so hkrati poklic z največjo rastjo zaupanja v tokratni meritvi, a ta vseeno ni bila dovolj, da bi se po še bolj občutnem padcu zaupanja lani jeseni, vrnili na raven izpred enega leta. Najbolj občuten padec med poklici tokrat beležijo raziskovalci javnega mnenja (stopnja zaupanja -16, padec -11) ter javni tožilci (-34, padec -10).

Opomba avtorja: Občutnejši padec zaupanja v raziskovalce javnega mnenja nas kot predstavnike te panoge zaskrbljuje. Ugled javnomnenjskih raziskav se, še posebej v času pred volitvami, v določenih medijih sistematično razgrajuje, k čemur na žalost prispevajo tudi posamezne agencije s tega področja. V družbi Valicon smo in bomo, kot vodilno slovensko podjetje na tem področju, še naprej izpostavljali pomen strokovnosti, profesionalnosti in odgovornosti javnomnenjskega raziskovanja ter opozarjali na primere slabe prakse, ki jih tudi v tej panogi žal ne manjka.

 Na dnu lestvice poklicev so prikovani »politiki na splošno«, stopnja zaupanja je -84, kar je sicer za pet točk bolje kot pred pol leta. Mesto pred njimi so vladni ministri (-65, +3), še mesto višje državni uradniki (-54, -2). Peterico poklicev z dna lestvice tvorijo še duhovniki (-48, +2) ter direktorji (-41, -4). Bolj opazen a ne občuten padec zaupanja, so med poklici z negativno stopnjo zaupanja v zadnjega pol leta doživeli še sodniki (-26, -6), TV voditelji (-30, -6), odvetniki (-32, -6) ter novinarji (-34, -5).

 

Rang | Poklici in posamezniki | APRIL 2022 | Razlika oktober 2021 | Razlika marec 2021
1 | Gasilci | 91 | 2 | 2
2 | Reševalci (nujna medicinska pomoč) | 89 | -1 | n.p.
3 | Medicinske sestre | 79 | 7 | 2
4 | Znanstveniki | 59 | 0 | -8
5 | (Mali) podjetniki | 57 | -5 | -2
6 | Zdravniki | 49 | 7 | -8
7 | Učitelji | 38 | -5 | -20
8 | Navadni človek z ulice | 37 | 7 | -2
9 | Univerzitetni profesorji | 34 | -5 | -4
10 | Vojaki | 32 | 2 | -9
11 | Umetniki | 24 | -4 | -3
12 | Policisti | 18 | 14 | -5
13 | Raziskovalci javnega mnenja | -16 | -11 | -18
14 | Sodniki | -26 | -6 | -1
15 | TV voditelji | -30 | -6 | -21
16 | Občinski uradniki | -31 | 0 | -8
17 | Odvetniki | -32 | -6 | -16
18 | Novinarji | -34 | -5 | -13
– | Javni tožilci | -34 | -10 | -12
20 | Sindikalisti | -36 | -4 | -13
21 | Direktorji | -41 | -4 | -2
22 | Duhovniki | -48 | 2 | 0
23 | Državni uradniki | -54 | -2 | -10
24 | Vladni ministri | -65 | 3 | -4
25 | Politiki na splošno | -84 | 5 | -1

 

 

Raziskava je bila izvedena v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel

Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji, katerega tri četrtine članov je bilo

rekrutiranih s pomočjo verjetnostnega vzorčenja. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno

populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Stopnja penetracije interneta v

tej starosti na sploh v Sloveniji je 85%, višja od stopnje penetracije fiksne telefonije. 

 

Čas anketiranja in velikost vzorca:

2021 Marec: 26.2.-5.3.; n=1.032

2021 Oktober: 8.10.-13.10.; n=1.014

2022 April: 25.3.-4.4.; n=1.000

 

 

Družba Valicon že od leta 1996 aktivno spremlja javno mnenje in dogajanja v družbenem okolju v

Sloveniji (pred letom 2007 pod imenom CATI). V zadnjih letih smo v družbi Valicon posebno

pozornost namenili graditvi spletnega panela anketirancev ter razvoju metod, s katerimi

spremljamo razpoloženja državljanov oz. volivcev. Med temi velja omeniti t.i. »migration-poll« in

»post-poll«, s katerimi smo že večkrat pojasnili nepričakovane zasuke v zadnjih dnevih pred

volitvami. Raziskave Ogledalo Slovenije finančno ne podpira nobena zunanja organizacija ali

posameznik.

 

Valicon je sicer ena od vodilnih družb za trženjsko svetovanje in raziskave na območju

jugovzhodne Evrope. Valicon je specializiran za majhne trge, naročniku prilagojene rešitve,

napredno metodologijo in poglobljen vpogled v naročnikovo področje delovanja. Osnovna

dejavnost družbe je trženjsko svetovanje na podlagi trženjskih raziskav. Znanja in spretnosti

zaposlenih segajo v discipline, kot so upravljanje z znamkami, svetovanje menedžmentu,

inovacije, mediji, napovedovanje trendov, spletne strategije in »data mining«. Valicon svojim

naročnikom že danes nudi svoje storitve na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, preko

izbranih partnerjev pa tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope.