Prostovoljsko delo je pomemben del družbe. Pomen prostovoljstva se še posebej kaže ob trenutnih razmerah v Sloveniji. Lani mu je bilo namenjene veliko pozornosti predvsem v povezavi s prostovoljnimi gasilci. Podatki, ki smo jih zbrali v letu 2019, so pokazali, da je petina vseh, ki so se v prostovoljsko delo vključili prek različnih organizacij, sodelovala pri prostovoljnih gasilcih, reševanju ponesrečencev ali pomoči ob naravnih nesrečah.

Prostovoljsko delo se lahko opravlja tako v okviru organizacij kot neinstitucionalizirano oz. neorganizirano. Lahko gre za pomoč različnim skupinam ali posameznikom.

V obdobju enega leta pred anketiranjem v 2022 je tretjina prebivalcev, starejših od 15 let, opravila prostovoljsko delo, ki ni bilo organizirano, približno petina prebivalcev je bila vključena (tudi) prek različnih organizacij. Pred štirimi leti je pri organiziranem ali neorganiziranem prostovoljskem delu v zadnjem mesecu pred anketiranjem sodelovalo več kot pol milijona prebivalcev Slovenije. Izmed teh jih je tri četrtine v 3. četrtletju 2019 opravilo neplačano delo za prijatelje, sosede ali sorodnike, ki ne živijo v istem gospodinjstvu, pomagali so na primer pri gradnji, prevozu, varovanju ali oskrbi drugih oseb. Približno 137.000 oseb (nekaj več kot četrtina vseh prostovoljcev), starih 15 let ali več, pa je bilo v prostovoljsko delo vključenih prek različnih organizacij (gasilskih, humanitarnih, športnih, kulturnih); med njimi je bilo več moških (58 %) kot žensk (42 %).

Tudi podatki iz leta 2022 kažejo enako razmerje moških in žensk. Med moškimi je organizirano prostovoljsko delo opravljala približno četrtina starejših od 15 let, prostovoljke pa so predstavljale približno šestino prebivalk.

Prostovoljci, ki so delali kot gasilci ali sodelovali pri reševanju ponesrečencev in ob naravnih nesrečah, večinoma moški

Izmed 137.000 prostovoljcev, ki so pred štirimi leti opravljali prostovoljsko delo prek organizacij, je bila nekaj več kot tretjina oseb dejavna v društvih (mladinskih, upokojenskih, invalidskih, za varstvo okolja, pomoč v cerkvi ipd.), petina pa je sodelovala pri prostovoljnih gasilcih, reševanju ponesrečencev oz. pomagala ob naravnih nesrečah. Med zadnjimi je bilo več kot 80 % moških. Podobno tudi med tistimi, ki so opravljali poklic gasilca prevladujejo moški. Konec prejšnjega leta je bilo v Sloveniji 1.085 moških in 3 ženske, ki so opravljali poklic gasilca oz. gasilke.

Nekaj manj kot četrtina žensk, ki so poleti 2019 opravljale prostovoljsko delo prek organizacij, je bilo starih 65 let ali več. Med moškimi je bilo največ prostovoljcev v starostni skupini 45-54 let (20 %).

Lani sta bila največja deleža prostovoljcev v starostnih skupinah 25-34 let in 45-54 let (24 oz. 23 %). Približno petina (21 %) mladih (16-24 let) in nekaj manj kot petina (19 %) starejših (65 let ali več) je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem prostovoljsko delo opravljala prek različnih vrst organizacij.

V 3. četrtletju 2019 je prostovoljsko delo (organizirano ali neorganizirano) opravila približno tretjina delovno aktivnih oseb (34 %). Med brezposelnimi je bilo takih 27 %, med neaktivnimi pa 23 %.

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v 2022 je pri prostovoljskem delu prek organizacij sodelovala četrtina oseb s terciarno izobrazbo, še višji delež takih oseb je bil med tistimi, ki so delali (tudi) neorganizirano oz. ne v okviru organizacij (37 %). Med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo je bilo prostovoljcev prek organizacij 13 %, neorganizirano prostovoljsko delo pa jih je opravljalo 21 %.

VIR: SURS