Premiera dokumentarnega filma Zadružni dom

Premiera dokumentarnega filma Zadružni dom

Zadružni domovi so ob nastanku služili srečevanju, izmenjavi, povezovanju. Kako dihajo danes in kaj jih čaka, je preiskoval režiser dokumentarnega filma Zadružni dom Amir Muratović. Film bo premierno na sporedu 16. maja ob 21.10 na TV SLO 1.

Služba za komuniciranje RTV Slovenija
7. maj 2024 ob 10.47
Ljubljana - RTV SLO


Zadružni domovi po Sloveniji so skozi čas spremenili svojo namembnost. V obnovljenem zadružnem domu v Povirju vadijo tudi mažoretke. Foto: Amir Muratović

Danes so zadružni domovi prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine, skladišča kmetijskih pridelkov ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih tudi v resnici zgradili več kot 300.



Zadružna doma na Predmeji in na Cvenu sta bila kot prva v Sloveniji slavnostno odprta 18. aprila 1948. Foto: Amir Muratović

Pri projektiranju domov so sodelovali pomembni arhitekti slovenskega modernizma. Načrti so bili tipski, vendar prilagojeni regionalnim značilnostim in velikosti kraja. Prva povojna zadružna domova sta zrasla na Predmeji nad Ajdovščino in na Cvenu pri Ljutomeru. Obenem je potekala agrarna reforma in modernizacija podeželja, zato je bila gradnja skrbno dokumentirana v časopisju in filmskih obzornikih.



Nad prostori skupnosti v Cerovem sredi Brd si je mladina uredila prostore za druženje. Foto: Amir Muratović

Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah.



Obrat: Avtorji razstavnega projekta na arhitekturnem bienalu v Benetkah Rastko Pečar, Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič in Asta Vrečko. Foto: Amir Muratović

Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom, ki je prevladujoči objekt v urbanem tkivu, je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, zelo ga je spodbujal Janez Evangelist Krek. V številnih okoljih po svetu je bolj razširjeno kot pri nas in je lahko dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam. Zadružni domovi so bili zgrajeni kot podporni stebri kmetijske dejavnosti s trgovinami, skladišči, sušilnicami sadja, posojilnicami, pa tudi namenjeni izmenjavi znanja in upravljanju skupnosti. Marsikje po Sloveniji večino teh vlog še vedno opravljajo.



Notranjost zadružnega doma v Komnu izstopa po poslikavi, ki so jo naslikali slikarji Ive Šubic, Janez Vidic in Floris Oblak. Župan Erik Modic, Alenka Di Battista in Martina Malešič se pogovarjajo o razglasitvi objekta za kulturno dediščino. Foto: Amir Muratović

Filmska pripoved delno sledi avtorski ekipi, ki je tudi po dokončanem razstavnem projektu vključena v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo. V filmu pa se približamo tudi dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani, denimo, plesne tečaje.



Gledališka skupina BEŠTEKteater v zadružnem domu v Savljah. Foto: Amir Muratović

Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja.



V zadružnem v Krištancih pri Ljutomeru si je prostore uredil Klub motoristov Samorog. Foto: Amir Muratović

Režiser in scenarist dokumentarnega filma Zadružni dom je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe Janez Dovč, mojster zvokovne obdelave Robert Sršen, grafični oblikovalec Robert Kenda, kolorist Tomaž Hajdarovič, producentka filma Tina Rakoše.

Zanimivost
Dokumentarni film Zadružni dom je bil uvrščen v tekmovalni program zadnjega, 26. Festivala slovenskega filma v Portorožu.