Domače elektrarne so lani v prenosno omrežje oddale 11,1 TWh električne energije, kar je bilo za dobre 2 TWh ali 16 odstotkov manj kot leto prej.

Avtor:
Brane Janjič

Leto 2022 si bodo v hidroelektrarnah zapomnili kot tisto, ki mu hidrološke razmere niso bile ravno naklonjene, kar se je negativno odrazilo tudi v proizvodnih rezultatih. Tako so lani hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči v prenosno omrežje skupaj oddale le 3 milijarde 36,7 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo slabih 67 odstotkov količin iz leta 2021 in skoraj za tretjino manj, kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco. K slabšemu lanskemu proizvodnemu izkupičku sta prispevala tudi remonta v NEK in TEŠ, ki poleg tega zaradi varčevanja s premogom v jesenskem času ni obratovala daljši čas. Nuklearna elektrarna Krško sicer ostaja proizvodni objekt z največjo stabilnostjo proizvodnje, pri čemer je v letu 2022 v prenosno omrežje oddala 5 milijard 302,2 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma le 2 odstotka manj kot leto prej. Na drugi strani pa je termoelektrarna Šoštanj iz že omenjenih razlogov k porivanju potreb lani prispevala za 18,3 odstotka ali natančneje 570,2 milijona kilovatnih ur manj električne energije kot leto prej.
Iz vseh domačih elektrarn je bilo tako v letu 2022 v prenosno omrežje oddano 11 milijard 180,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo 16,2 odstotka manj kot leta 2021. Posledično se je za dobro petino povečal uvoz iz sosednjih elektroenergetskih sistemov, saj smo lani iz tujine prejeli 10 milijard 198,2 milijona kilovatnih ur (za 21,6 odstotka več kot leto prej), v sosednje elektroenergetske sisteme pa oddali 8 milijard 752,3 milijona kilovatnih ur električne energije (za1,1 odstotka več).

Vir: Naš Stik