Državni zbor RS je konec marca spremenil Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s čimer kreditna sposobnost ni več nujno vezana na zakonodajo s področja izvršbe. Sprememba Zakona je bila sprejeta na podlagi pobude Ministrstva za finance in Banke Slovenija, ki sta ob zadnjem, januarskem dvigu minimalne bruto plače opozorila, da se je kreditna sposobnost kreditojemalcev s prihodki do povprečne plače pomembno zmanjšala. 

Sprememba zakona je Banki Slovenije omogočila prilagoditev zavezujočega makrobonitetnega ukrepa, vezanega na omejitve kreditiranja potrošnikov. Ta je v veljavi od novembra 2019 in je bil prilagojen maja 2022, njegov namen pa je vzpostaviti minimalne kreditne standarde za nova posojila in omejiti prekomerno zadolževanje potrošnikov.

Ključne spremembe, ki stopajo v veljavo s 1. julijem letos, so naslednje:

(i) Nova spodnja meja kreditne sposobnosti bo po novem temeljila na minimalnih življenjskih stroških (povečanih za znesek za vzdrževane družinske člane), ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.

Izračun minimalnih življenjskih stroškov za Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti vsakih šest let (nazadnje lansko leto) pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja. Znesek bomo v Banki Slovenije po potrebi usklajevali s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki ter morebitne spremembe objavili v Uradnem listu. Od julija dalje bo torej znesek minimalne kreditne sposobnosti znašal 745 evrov.

(ii) Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se upošteva tudi otroške dodatke in nekatere druge socialno varstvene prejemke, ki so bili doslej izključeni.

Če potrošnik preživlja družinskega člana, mu mora po plačilu mesečnih obveznosti, še naprej ostati na računu znesek za vzdrževane družinske člane. Po novem pa se bodo pri izračunu letnega dohodka potrošnika upoštevali tudi otroški dodatki in nekateri drugi socialno varstveni prejemki.

(iii) Uvajamo poenostavitev: enotni najvišji DSTI (omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca) v višini 50 %, ne glede na višino dohodka.

(iv) Zaradi omenjenih prilagoditev minimalnih kreditnih standardov znižujemo odstotek dovoljenih preseganj zgornje ravni DSTI (z 10 % na 3 %).

Za zagotavljanje finančne stabilnosti v veljavi ostaja tudi sektorski blažilnik sistemskih tveganj, ki je stopil v veljavo z letošnjim letom. Z njim zagotavljamo, da imajo banke na razpolago dovolj kapitala za krepitev odpornosti na tveganja, povezana s kreditiranjem potrošnikov in gibanji na nepremičninskem trgu.

V Banki Slovenije bomo tudi v prihodnje redno spremljali razvoj tveganj v bančnem sistemu in drugih pomembnih okoliščin na tem področju ter temu ustrezno prilagajali našo makrobonitetno politiko in makrobonitetne instrumente.

VIR: Banka Slovenije