Ljubljana - V Maxi Klubu v središču Ljubljane je danes, 24. januarja 2023 potekal tradicionalni letni dogodek ob izdaji revije The Adriatic: Strategic Foresight 2023, letos pod naslovom Na prehodu: navigirajmo z inovacijami. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v uvodnem pogovoru o tem, kako delati pametneje in živeti bolje, dejal, da ima danes država drugačno funkcijo kot v preteklosti, rešitev za izzive pa vidi v sodelovanju države z drugimi sferami in spodbujanju socialnega dialoga, ki naj po vzoru Skandinavije potekati med ključnimi deležniki, država ga zgolj omogoča, je dejal Mesec. Dotaknil se je tudi vprašanja štiridnevnega delovnika in se strinjal, da je to lahko težava z vidika konkurenčnosti, saj nobena država ni otok v mednarodnem prostoru. Sogovorniki, člani uprav in direktorji iz sfere zavarovalništva, energetike, bančništva, so se strinjali, da je eden ključnih izzivov v regiji demografija, pri čemer ima Slovenija eno od najstarejših populacij v Evropi. Dotaknili so se tudi vloge digitalizacije v procesu inovacij. Eden od zaključkov: samo digitalno in poslovanje s pomočjo umetne inteligence ni odgovor. Rešitev je v pravi mešanici obojega, človeškega in digitalnega pristopa.

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve je dejal, da bodo prihodnost vodili tisti, ki se bodo skozi trenutno krizo znali prilagoditi, sodelovati in delati v smeri inovacij. »Regija Adriatik je tista, kjer vidimo priložnosti za povezovanje tudi za Slovenijo. Od gospodarstva je odvisno, kako dobro bodo ljudje živeli. Pomembna pri tem je integracija regije v EU,« je povedal.

Dr. Jure Stojan, direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve, je orisal trenutno stanje gospodarstva: »Podatki kažejo, da smo danes v obdobju klovnovskega klobuka. Cene nemških proizvajalcev so se obrnile. Še vedno so visoke, vendar niso več rekordne, v grafični obliki hokejske palice. V preteklosti so bili pritiski najprej povezani s pandemijo, potem z vojno in še kakšnimi konflikti. Nekaj, na kar so v preteklosti opozarjali, nas zdaj začenja dohajati. Ena takšnih stvari so podnebne spremembe. Ne smemo se zanašati na čas. Kazalniki se spreminjajo tudi zaradi sprememb, ki jih izvajamo sami.«

Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v pogovoru o tem, kako delati pametneje in živeti bolje, dejal, da sebe ne označuje za etatista, pa vseeno je lahko država gonilo sprememb in razvoja, celo mora biti. Velike spremembe v svetu se niso zgodile v garažah, tako kot jih mediji prikazujejo, temveč so se zgodila skozi desetletja razvoja v ameriški vojaški industriji in z ogromnimi vlaganji v raziskave. Vloga države iz preteklosti je prerasla svojo funkcijo, nato je bila ideološko demonizirana, danes, v 21. stoletju, pa se moramo pogovarjati o pametni sinergiji države in drugih sfer, je izpostavil Mesec. Gonilo vseh družbenih sprememb je socialni dialog med podjetji, sindikati in državo, je izpostavil Mesec, s katerim se je pogovarjala direktorica projektov na Inštitutu za strateške rešitve Barbara Matijašič.

Pomen inovacij v negotovih časih

Domen Prašnikar, direktor podjetja Valior, je izpostavil, da smo po 40 letih v obdobju rasti obrestnih mer. Država je omejena pri tem, koliko se lahko zadolžuje, in tega se podjetja zavedajo. Situacija negotovosti je tista, ki nam narekuje, da se morajo podjetja zavarovati in graditi na poslovni odpornosti ter se hkrati na tem področju tudi prilagajati. Prilagoditve lahko podjetja dosežejo s pomočjo uporabe sodobnih tehnologij in vodenja, sestavni del prilagajanja pa so tudi inovacije, o čemer je tekla beseda med Prašnikarjem in gosti okrogle mize.

Mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, je izpostavila pomen demografije, ki je posebej pereč v Evropi, Slovenija pa je po tem kazalniku v evropskem merilu celo pri vrhu, kar vpliva na družbo kot celoto. »Če vemo, da bo vedno manj aktivnega prebivalstva, bomo vedno manj živeli od pokojnin. Staranje prebivalstva se nam pozna že danes, in zavarovalnice so se na to odzvale in nadgradile prisotnost s produkti, ki razbremenjujejo javni zdravstveni sistem. Ko inoviramo, iščemo prehod na produkt, ki je enak za vse. Naši izzivi so skupni in bi jih morali reševati skupaj z regulatorjem, državo,« je dejala.

Tudi Andrej Lasič, član uprave NLB, je izpostavil izziv demografije v regiji, saj gre za vprašanje, ki vpliva na številna področja. »Stanje po 10 letih gospodarske rasti se je zdaj spremenilo. Pred desetletjem je bila slovenska ekonomija zadolžena v višini 40 % BDP, danes je zadolžena v višini 20 % BDP. Za inovacije in investicije bomo potrebovali nizko zadolženost. Slovenska podjetja imajo v trenutnih razmerah izjemno priložnost, da trenutne turbulentne čase izkoristijo zelo dobro, saj so med najbolj razdolženimi v Evropi, celo na svetu. Slovenska ekonomija je poleg tega ena najbolj diverzificiranih, kar pomeni, da nismo odvisni od ene same panoge je izpostavil Lasič.

Kot je dejal mag. Jože Bajuk, član uprave družbe Petrol, je diverzifikacija za velika podjetja, kakršno je Petrol, izjemno pomembna, saj podjetij pri proizvodnji in poslovanju teritorialno ne omejuje. »Smo visoko inovativno podjetje pri uporabnih tehnologijah, ki učinkovito izvaja svoj posel. Preko nakupov in pridobivanja ljudi, ki so prišli do dognanj in inovativnih rešitev, lahko nadgrajuješ rešitve in procese. In nove tehnologije, ki prihajajo na trg, za nas pomenijo novo priložnost. Izziv je implementirati takšna orodja, ki bodo ljudem ponujala več časa za sprejemanje pametnih odločitev. Če me sprašujete o tem, katera od pogonskih tehnologij bo obstala v prihodnje, menim, da bo na voljo več rešitev, nobena pa ne bo povsem prevladala nad ostalimi,« je povedal Bajuk.

Aljoša Tušek, podjetnik in ustanovitelj podjetja Tushek Hypercars, ki izdeluje električna športna vozila, je dejal, da so do rešitev, ki so danes njihov glavni adut, prišli preko iskanja rešitev za povečanje moči avtomobila. »Strinjam se, da bo na voljo ostalo več pogonskih tehnologij, ne bo pa se zgodilo dokončno izrinjenje katere od tehnologij s trga. V nasprotju z ostalimi smo se lotili električnega pogona, ki je bil že več kot 50 let enak. Imeli smo najboljše slovensko znanje, tudi iz letalske industrije, ki smo ga vgradili v avtomobilski pogon. Naš električni pogon ima 30 % boljši izkoristek in je 50 % lažji od drugih električnih pogonov.«

Mag. Valentin Hajdinjak, predsednik uprave družbe DARS, je predstavil pogled na inovativno voditeljstvo. Podjetje v delavce investira, tako finančno kot s pridobivanjem dodatnih znanj in izobraževanj. »Gre za vodenje, ki zaposlenim omogoča, da prispevajo znanje in ideje pri izboljšavi, pri tem je v ospredju uporaba in implementacija digitalizacije. Najboljše rešitve in ideje nadgradimo in vpeljemo znotranj poslovnega procesa, kar vidimo kot spodbudo za vse ostale zaposlene. DARS se je iz graditelja avtocest prelevil v aktivnega upravljalca prometa, saj želijo zagotavljati večjo pretočnost in varnost v prometu. Predvsem se osredotočamo na dobro uporabniško izkušnjo, kar si uporabniki tudi zaslužijo. Poleg digitalizacije procesov govorimo o digitalizaciji storitev, kar pomeni, da sistemi in umetna inteligenca pomagajo pri upravljanju prometa z namenom varnosti,« je dejal Hajdinjak.»Samo digitalno in s pomočjo umetne inteligence ni odgovor. To dokazujejo poslovni modeli iz tujine, ki so pokazali, da zgolj opisani pristop v zavarovalništvu ne deluje. Rešitev je v pravi mešanici obojega, klasičnega človeškega in digitalnega pristopa,« je prepričana mag. Maja Krumberger.

Dogodek se je zaključil z druženjem in s pogostitvijo z vini Kleti Brda.  

Inštitut za strateške (ISR)info@isr.si

VIR: Inštitut za strateške rešitve (ISR)