Pred dnevi je pri založbi Mladinska knjiga izšel roman Grizolda in Maček Lune Jurančič Šribar, že 353. knjiga v zbirki Sinji galeb, najstarejši slovenski knjižni zbirki za otroke in mladino, ki letos praznuje častitljivi 70. rojstni dan

Pred dnevi je pri založbi Mladinska knjiga izšel roman Grizolda in Maček Lune Jurančič Šribar, že 353. knjiga v zbirki Sinji galeb, najstarejši slovenski knjižni zbirki za otroke in mladino, ki letos praznuje častitljivi 70. rojstni dan ─ to je po Bleščivki pripovedovalke Špele Frlic že drugi izvirni mladinski roman, ki je izšel v jubilejnem letu.
Luna J. Šribar
GRIZOLDA IN MAČEK
Zbirka: Sinji galeb
Ilustriral: Peter Škerl
Uredila: Alenka Veler
320 strani
29,99 EUR
Za avtorico, ki je debitirala leta 2018 z romanom Starinarnica, leta 2020 pa je izšla njena zbirka kratkih zgodb Konstrukt, d. b. o., je Grizolda in maček prvi mladinski roman. V njem spremljamo najstnico Elso, ki ima sicer komaj dvanajst let, a je veliko bolj odgovorna od svojega očeta, ki jo zelo rad pošilja v trgovino po pivo, in njenega prijatelja Rolanda, ki živi v hiši, kjer je vse zleščeno do visokega sijaja in smrdi po razkužilih, zato se bolj domače počuti v plesnivem, zatohlem in zakajenem stanovanju, v katerem živita Elsa in njen oče.

Tako kot Elsa iz sivega vsakdanjika beži v domišljijo in ustvarjanje, pisateljica preskakuje iz resničnega sveta v fantazijskega, kjer Elso in Rolanda zamenjata povsem drugačna junaka ─ Grizolda in Maček. Medtem ko pisateljica spretno plete niti obeh zgodb, preseneča in navdušuje s sočnim jezikom, veščim preigravanjem registrov, številnimi imeni ptic in dreves, od katerih jih je nekaj tudi izmišljenih, in živim slikanjem prizorov, ki kar kličejo po ekranizaciji.
Avtorica je na prvi predstavitvi svoje knjige opozorila tudi na to, kar imenuje zelena nit romana: tematiko pozornosti do narave in vseh živih bitij, ki je nevsiljivo vseprisotna in kot da nastavlja ogledalo turbulentnemu notranjemu svetu glavne junakinje.

Luna J. Šribar je pisateljica in antropologinja. Večji del svoje delovno-ustvarjalne poti je delovala v nevladnem sektorju na področju brezdomstva predvsem v društvu Kralji ulice. Delo med marginaliziranimi ljudmi je vplivalo tudi na njeno literarno ustvarjanje. Doktorirala je iz antropologije na temo primerjave med ekonomijo daru in skupnostno ekonomijo. Pisateljsko pot je začela z objavljanjem kratkih zgodb v različnih literarnih revijah. Več jih je bilo nagrajenih. Njen prvi mladinski roman Grizolda in Maček je bil leta 2020 nominiran za nagrado modra ptica. Leta 2021 je, kot najmlajša prejemnica do zdaj, prejela nagrado mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in celostno osebnostno držo. 

PR: MKZ