V uvodnem delu so govorci predstavili problematiko v prevozniškem sektorju. Predsednik OZS Blaž Cvar je poudaril, da je transport ena najbolj pomembnih gospodarskih panog, saj oskrbuje vse ostale panoge. Pozval je tudi k boljšemu sodelovanju ministrstev, saj bodo tako problemi rešeni hitreje. Med ključnimi izzivi v sektorju transporta pa je Cvar izpostavil pomanjkanje delavcev in visoke cene pogonskih goriv. Na okrogli mizi, ki se je odvila v nadaljevanju, pa so ključni deležniki iskali rešitve, kako bi zagotovili delovno silo in skrajšali postopke pridobivanja delovnih dovoljenj.

Milan Slokar, predsednik Sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri GZS, je poudaril, da bi morali na tem področju storiti več in predlagal model Nemčije: »Treba se je zgledovati po Nemčiji, ki je vzpostavila sistem, da lahko prevoznik zaposli delavca takoj, prevzame zanj odgovornost, v roku treh mesecev pa se zaključi postopek pridobitve delovnega dovoljenja. V kolikor slednjega ne dobi, pa delavec zaposlitev izgubi.«

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek pa je izpostavil potrebo po prenovi poklicnega izobraževanja in prav tako kot Slokar izpostavil problem na področju delovnih dovoljenj. »Pridobitev delovnih dovoljenj traja šest mesecev, v Nemčiji so postopki dolgi 14 dni. Potencialni delavci zavrnejo delo pri nas, ker dobijo že prej delo v Nemčiji. Vprašati se moramo na ravni politike, od kod bomo dobili kader. Pozivam državo, da nekaj naredimo na tem področju. Demografije ne moremo popraviti za nazaj. Potrebujemo 50 tisoč delavcev. Uvozimo kader s Filipinov, Gruzije, Indije,« je dejal Pišek. Da je to problem in da bi se lahko zgledovali po Nemčiji, se je strinjala tudi mag. Alenka Bratušek, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo.

Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za  javno upravo, pa ocenjuje, da ni takega problema, ker so roki še vedno v zakonskih okvirjih. »Problem je v nepopolnih vlogah, vročanju pošte in podobno. Smo pa ustanovili medresorsko skupino, da se najde nove poti. Vozniki so že na prednostni listi na upravnih enotah. Ključni problem so torej nepopolne vloge,« je dejal Trbič.

Mitja Bobnar, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje, pa nasprotno meni, da se te roke da skrajšati. »Tudi pri nas smo vloge skrajšali z 28 na 13 dni. Glavno je, da vso razpoložljivo delovno silo spravimo na trg dela. Treba je spremeniti procese, motivirati ljudi. Po naših podatkih potrebujemo ta trenutek 3800 šoferjev. Potrebe so bistveno večje kot imamo delavcev. Ocenjujemo, da bi potrebovali 30 do 35 tisoč delavcev za potrebe delodajalcev,« je dejal Bobnar, ki ocenjuje, da so veliko storili tudi pri uvozu delovne sile. »Letos smo uvozili 40 tisoč tujcev. Do konca leta bo številka 65 tisoč.« Obenem pa poudarja, da sta bazena Bosne in Srbije relativno izpraznjena. Med rešitvami, ki jih je predlagal Bobnar pri reševanju kadrovske problematike, je tudi, da bi se družinski člani tujih delavcev lažje zaposlili pri nas.

»Prvi primarni vir kadra je evidenca brezposelnih oseb v Sloveniji in v EU. Vsi ti so možni kandidati za zaposlitev v slovenskih podjetij. To je najkrajša pot za zaposlitev kadra pri nas. Tretji vir pa so državljani tretjih držav, ki jih slovenski delodajalci najraje zaposlujejo. Mi lahko skrajšamo postopke na zavodu, ne moremo pa skrajšati postopke na upravnih enotah,« pa je pojasnil Gregor Malec, vodja Sektorja za delovne migracije na Direktoratu za trg dela in zaposlovanje. Vse pogodbe o zaposlitvi voznika so po njegovih besedah večinoma sklenjene za minimalno plačo. »Zagotoviti je treba takšno plačilo, ki je primerljivo z drugimi državami,« je še poudaril Malec. 

Slokar se je na njegove besede odzval: »To je larifari, da imajo vozniki minimalno plačo. Minimalna plača za povprečnega šoferja je najmanj 2000 evrov.« Pišek je ob tem dejal, da so tisti, ki svoje delavce ne plačuje pošteno, nelojalna konkurenca. »Delavci so največje bogastvo, česar se zaveda vsak delodajalec. Delavec mora biti za svoje delo dobro plačan in nagrajen,« je še poudaril Pišek, ki si obenem želi, da bi razbremenili stroške dela. Pišek pravi, da bi morali dati podjetjem to odgovornost, da zaposlijo delavca, postopek za pridobitev delovnih dovoljenj pa bi tekel vzporedno, je še predlagal Pišek.

Glede plač je Bratuškova dejala, da v Sloveniji nimamo najbolj obremenjenih plač. »Davke pobiramo zato, da država nekaj financira. Če želimo imeti državo takšno kot jo imamo, moramo imeti dobre delujoče gospodarstvo, pobrati pa moramo davke. Ni tako enostavno govoriti  znižanju davkov,« je menila Bratuškova.

Ob zaključku okrogle mize so se govorci strinjali, da bi bilo treba narediti več, da bi zapolnili kadrovsko vrzel.

PR: OZS