Žrtve romantičnih prevar se nato namreč pogosto obrnejo na banko in od nje prosijo za pomoč pri povrnitvi, žal, največkrat za zmeraj izgubljenega denarja. Po podatkih policije je bilo v Sloveniji v lanskem letu do oktobra obravnavanih 27 primerov ljubezenskih prevar, škode pa je bilo kar za 750.000 evrov.  

Pri ljubezenski prevari gre za tipičen primer družbenega inženiringa, ki je usmerjen na ranljive posameznike ali posameznice. Prevaranti na družbenih omrežjih, spletnih straneh za zmenke ali po e-pošti stopijo v stik s potencialnimi žrtvami, pogosto ciljajo na osamljene ženske srednjih let. Z njimi vzpostavijo stik in ga vzdržujejo preko lažnih zgodb ter obljub, s katerimi pri žrtvi vzbudijo močna čustva. Zelo pogosto se tudi sami predstavljajo kot žrtve tragičnih življenjskih zgodb - velikokrat so ovdoveli z otroki in potrebni usmiljenja. So lepi in postavni, kar izkažejo z lažnimi ali ukradenimi fotografijami. Vse z namenom, da zgradijo odnos, da se rodijo čustva in da pridobijo zaupanje izbrane žrtve. Ne samo, da fizičen stik z njimi ni možen, ker bivajo na oddaljenem kraju, so na vojaški ali humanitarni misiji, izogibajo se tudi video pogovorom, saj ne želijo izkazati svoje resnične osebnosti in videza. Izražajo pa močna čustva in hrepenenje, vse z namenom, da utrdijo žrtvino zaupanje in čustva. Nato pa, ker se znajdejo v še večjih težavah ali želijo žrtev celo obiskati, zaprosijo za denar. Žal se prevara praviloma ne konča z enim nakazilom, ampak se z različnimi nujnimi razlogi nadaljujejo prošnje za nadaljnja plačila. 

Če sumite, da ste žrtev lažne ljubezni, si za preverjanje najbolj učinkovito lahko pomagate sami ali pa se obrnite na svoje prijatelje ali družino. Prejete fotografije lahko preverite s pomočjo različnih iskalnikov slik in ugotovite, ali se fotografija pojavlja še kje drugje. Obvezno zahtevajte video klic; če oseba tega ne želi, takoj prekinite vso komunikacijo. Bodite pozorni na prošnje za denar (nakazila se pogosto izvajajo preko Western Union), saj je to zelo jasen znak, da gre najverjetneje za prevaro. Če vam goljufi pričnejo groziti, se na grožnje ne odzovite, pač pa prevaro nemudoma prijavite na policijo in SI-CERT.

VIR: Združenje bank Slovenije