Med 29. in 30. marcem 2023 je na sedežu Združenih narodih (ZN) v Ženevi potekalo redno vsakoletno zasedanje Gospodarske komisije za Evropo pri ZN (United Nation Economic Commission for Europe – UNECE) na temo trajnostnega (sonaravnega) razvoja.

Regionalni forum za trajnostni razvoj (Regional Forum on Sustainable Development – RFSD) spremlja in pregleduje izvajanje Agende 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja v Evropi. Osredotoča se na praktično dodano vrednost in vzajemno učenje ter ustvarja prostor za izmenjavo političnih rešitev, najboljših praks in izzivov pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. V njem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, civilno družbo, akademskimi krogi in zasebnim sektorjem.

Na letošnji RFSD je bila Slovenija povabljena, da se aktivno udeleži 2 okroglih miz:

Cilj prve je bil izmenjava priporočil politik in ukrepov za podporo smiselni, vključujoči in zeleni digitalni preobrazbi za vse ter pomen vloge partnerstev kot ključnega sredstva za dosego tega cilja. Sestavljena je bila iz treh gradnikov: (i) univerzalni dostop do internetne povezljivosti; (ii) okolju prijazne IKT in IKT za podnebje in (iii) potrebna partnerstva in inovativni mehanizmi sodelovanja.

Slovenija je predstavila ukrepe za spodbujanje digitalizacije in pomoč malim in srednje velikim podjetjem, zagonskim podjetjem, hitro rastočim podjetjem in drugim institucijam.

Cilj druge okrogle mize je bil dekarbonizacija infrastrukture in pot do uresničitve cilja Pariškega sporazuma. Sodelovali so govorniki iz različnih ključnih sektorjev, ki so predstavili svoje poglede, cilje in izzive pri poskusih organiziranja odpornejših in bolj zelenih prometnih in industrijskih sektorjev. Predstavniki držav članic so delili svoje izkušnje in predloge za skupna prizadevanja na poti k prehodu na ničelno neto vrednost v regiji in širše. Slovenija je predstavila strateške dokumente in način uresničevanja ciljev za prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo. Pri izvajanju ukrepov prednostno podpiramo tiste rešitve, ki bodo najbolj prispevale k povečanju dodane vrednosti in proizvodnji izdelkov z nizkim ogljičnim odtisom v celotnem življenjskem ciklu.

Slovenija je poudarila, da smo partnerji v projektu "Celovit strateški projekt za razogljičenje Slovenije s prehodom v krožno gospodarstvo", kjer je izvajalec Climate Knowledge Innovation Community – Climate KIC. To je model sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji za uspešno soočanje s podnebno krizo in drugimi trajnostnimi izzivi.

Jedro modela je metodologija z orodji za sistemsko inoviranje, ki ustvarja prostor za preizkušanje učinkov različnih inovacij in novih rešitev ter identifikacijo tistih, ki bodo najučinkoviteje podprle preobrazbo sistemov na vseh izbranih področjih. Gre za proces, ki oblikuje portfelj inovacijskih ukrepov, ki urejajo proizvodnjo in tokove odpadkov v ključnih gospodarskih sistemih in vrednostnih verigah (mobilnost, gradbeništvo, prehrana, gozdarstvo-lesarstvo in proizvodnja). Gre za večdeležniški projekt, v katerega želimo vključiti vse ključne interesne skupine: javni, zasebni in civilni sektor, na nacionalni in regionalni oziroma lokalni ravni.

Slovenija za doseganje ciljev uporablja več različnih orodij. Od leta 2016, ko se je Slovenija odločila za prehod v krožno gospodarstvo, smo na ciljnih področjih začeli razvijati strateška razvojna in inovacijska partnerstva (SRIP), da bi dosegli strukturne spremembe v gospodarstvu. SRIP-i na ciljnih področjih strategije pametne specializacije združujejo predstavnike podjetij, institucij znanja in vlade. Slovenska strategija pametne specializacije je opredelila nacionalne strateške razvojne prioritete, ki jih v praksi podpira ciljno usmerjen, prilagojen in celovit paket ukrepov.

VIR: MGTŠ