NOVO CELJE. LASTNIKI, ARHITEKTURA IN OPREMA NAJLEPŠEGA DVORCA V SAVINJSKI DOLINI
NOVO CELJE. LASTNIKI, ARHITEKTURA IN OPREMA NAJLEPŠEGA DVORCA V SAVINJSKI DOLINI
Vabilo na predstavitev knjige:
Vabljeni na predstavitev knjige z naslovom Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini. Predstavitev bo v četrtek, 30. maja 2024, ob 19. uri v Dvorcu Novo Celje.
Pogovor z avtorico dr. Polono Vidmar bo vodila Lidija Koceli.
Dogodek bo z baročno glasbo za lutnjo obogatil priznani slovenski kitarist in lutnjist Izidor Erazem Grafenauer.
Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnost v stičišču kultur (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Izdajatelj: ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Založnika: Založba ZRC in ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Natis knjige je omogočila Občina Žalec. Foto dvorca: ©ZRC SAZU, UIFS; foto: Nejc Bernik Naslovnica knjige: ©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan
O monografiji:
Monografija o dvorcu Novo Celje je izšla maja 2024 v sozaložništvu Založbe ZRC SAZU in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, natis je omogočila Občina Žalec.
Umetnostnozgodovinska študija prinaša celostno predstavitev arhitekture in nekdanje opreme razkošnega baročnega podeželskega dvorca Novo Celje in njegovega predhodnika, dvorca Plumberk. Temelji na metodologiji, ki izpostavlja lastnike gospostva, saj avtorica vlogo naročnikov in uporabnikov razume kot ključno. Od ambicij, izobrazbe in razgledanosti naročnikov so bili odvisni arhitekturna in umetnostna naročila ter izbor umetnikov. Za Antona grofa Gaisrucka so med letoma 1756 in 1761 ustvarjali odlični arhitekt, umetniki in obrtniki, ki so dvorec Plumberk prezidali v enega najveličastnejših baročnih dvorcev na Slovenskem in ga opremili z izbrano štukaturo, stropnimi poslikavami, slikanimi tapetami, slikami, kipi in pohištvom. Iz dobro ohranjene dokumentacije o gradnji dvorca je razvidno, da so za ambicioznega naročnika delovali umetniki iz Ljubljane, Rogatca, Gradca, Dunaja in Wessobrunna na Bavarskem ter domači mojstri iz Celja, Žalca in okoliških vasi. Knjiga prinaša nova spoznanja o umetnostnih naročilih Gaisruckovih dedičev in življenju v dvorcu v času Jožefa Ludvika Hausmanna, knezov in starih grofov Salm-Reifferschaidt-Krautheim in baronov Turkovićev. Osvetljene so tudi razprodaje plemiške dediščine po prodaji dvorca državi ter poti umetnin v muzeje in zasebne zbirke.
Knjiga je opremljena je s številnimi fotografijami, ki so jih prispevali Andrej Furlan, Nejc Bernik ter številne arhivske, muzejske in galerijske ustanove. Posebej dragoceno je fotografsko gradivo iz prvih treh desetletij 20. stoletja, ki je ohranjeno v zasebni lasti in je v knjigi prvič objavljeno.
O avtorici:
Polona Vidmar je študirala umetnostno zgodovino na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze Karla in Franca v Gradcu. Na isti ustanovi je leta 2005 doktorirala z disertacijo Gospodje Ptujski kot graditelji in meceni. Po diplomi se je zaposlila kot kustodinja za umetnostno zgodovino v Pokrajinskem muzeju Ptuj, od leta 2008 je bila visokošolska učiteljica na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in od 2010 na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Leta 2022 je bila izvoljena v akademski naziv redne profesorice. Od oktobra 2019 je predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Je tudi višja znanstvena sodelavka na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta.
V svojem raziskovalnem delu se posveča vprašanjem umetnostnega naročništva v poznem srednjem in novem veku, zlasti na območju Štajerske. Vodila je projekt Vizualna reprezentacija plemstva. Naročništvo na Štajerskem v zgodnjem novem veku, ki je bil usmerjen v preučevanje strategij, s katerimi je plemstvo s pomočjo likovne umetnosti potrjevalo in upodabljalo svoj družbeni položaj, z ozirom na bogastvo, vojaško kariero, genealoške povezave, znanje in izobrazbo. Ukvarja se tudi s problematiko funkcije umetniških del in v zadnjem času zlasti s portretistiko.
Več informacij:
Nastija Močnik Uroš Govek pomočnica direktorja za področje kulture strokovni sodelavec za kulturo nastija.mocnik@zkst-zalec.si uros.govek@zkst-zalec.si 03 712 12 82 03 712 12 66
VIR: ZKŠT