NOVO CELJE. LASTNIKI, ARHITEKTURA IN OPREMA NAJLEPŠEGA DVORCA V SAVINJSKI DOLINI

NOVO CELJE. LASTNIKI, ARHITEKTURA IN OPREMA NAJLEPŠEGA DVORCA V SAVINJSKI DOLINI 

Naslovnica knjige


Dvorec Novo Celje

Vabilo na predstavitev knjige: 

Vabljeni na predstavitev knjige z naslovom Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema  najlepšega dvorca v Savinjski dolini. Predstavitev bo v četrtek, 30. maja 2024, ob 19. uri v  Dvorcu Novo Celje

Pogovor z avtorico dr. Polono Vidmar bo vodila Lidija Koceli

Dogodek bo z baročno glasbo za lutnjo obogatil priznani slovenski kitarist in lutnjist Izidor  Erazem Grafenauer
Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnost v stičišču  kultur (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna financira Javna agencija za  znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Izdajatelj: ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Založnika: Založba ZRC in ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Natis knjige je omogočila Občina Žalec. Foto dvorca: ©ZRC SAZU, UIFS; foto: Nejc Bernik Naslovnica knjige: ©ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan


O monografiji: 

Monografija o dvorcu Novo Celje je izšla maja 2024 v sozaložništvu Založbe ZRC SAZU in  Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, natis je omogočila Občina Žalec.  

Umetnostnozgodovinska študija prinaša celostno predstavitev arhitekture in nekdanje  opreme razkošnega baročnega podeželskega dvorca Novo Celje in njegovega predhodnika,  dvorca Plumberk. Temelji na metodologiji, ki izpostavlja lastnike gospostva, saj avtorica vlogo  naročnikov in uporabnikov razume kot ključno. Od ambicij, izobrazbe in razgledanosti  naročnikov so bili odvisni arhitekturna in umetnostna naročila ter izbor umetnikov. Za Antona  grofa Gaisrucka so med letoma 1756 in 1761 ustvarjali odlični arhitekt, umetniki in obrtniki, ki  so dvorec Plumberk prezidali v enega najveličastnejših baročnih dvorcev na Slovenskem in ga  opremili z izbrano štukaturo, stropnimi poslikavami, slikanimi tapetami, slikami, kipi in  pohištvom. Iz dobro ohranjene dokumentacije o gradnji dvorca je razvidno, da so za  ambicioznega naročnika delovali umetniki iz Ljubljane, Rogatca, Gradca, Dunaja in  Wessobrunna na Bavarskem ter domači mojstri iz Celja, Žalca in okoliških vasi. Knjiga prinaša  nova spoznanja o umetnostnih naročilih Gaisruckovih dedičev in življenju v dvorcu v času  Jožefa Ludvika Hausmanna, knezov in starih grofov Salm-Reifferschaidt-Krautheim in baronov  Turkovićev. Osvetljene so tudi razprodaje plemiške dediščine po prodaji dvorca državi ter poti  umetnin v muzeje in zasebne zbirke.  

Knjiga je opremljena je s številnimi fotografijami, ki so jih prispevali Andrej Furlan, Nejc Bernik  ter številne arhivske, muzejske in galerijske ustanove. Posebej dragoceno je fotografsko  gradivo iz prvih treh desetletij 20. stoletja, ki je ohranjeno v zasebni lasti in je v knjigi prvič  objavljeno. 

O avtorici: 

Polona Vidmar
je študirala umetnostno zgodovino na Inštitutu za umetnostno zgodovino  Univerze Karla in Franca v Gradcu. Na isti ustanovi je leta 2005 doktorirala z disertacijo  Gospodje Ptujski kot graditelji in meceni. Po diplomi se je zaposlila kot kustodinja za  umetnostno zgodovino v Pokrajinskem muzeju Ptuj, od leta 2008 je bila visokošolska učiteljica  na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in od 2010 na  Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Leta 2022 je bila  izvoljena v akademski naziv redne profesorice. Od oktobra 2019 je predstojnica Oddelka za  umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Je tudi višja znanstvena  sodelavka na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta. 

V svojem raziskovalnem delu se posveča vprašanjem umetnostnega naročništva v poznem  srednjem in novem veku, zlasti na območju Štajerske. Vodila je projekt Vizualna reprezentacija  plemstva. Naročništvo na Štajerskem v zgodnjem novem veku, ki je bil usmerjen v preučevanje  strategij, s katerimi je plemstvo s pomočjo likovne umetnosti potrjevalo in upodabljalo svoj  družbeni položaj, z ozirom na bogastvo, vojaško kariero, genealoške povezave, znanje in  izobrazbo. Ukvarja se tudi s problematiko funkcije umetniških del in v zadnjem času zlasti s  portretistiko. 
Več informacij: 

Nastija Močnik Uroš Govek
pomočnica direktorja za področje kulture strokovni sodelavec za kulturo nastija.mocnik@zkst-zalec.si uros.govek@zkst-zalec.si 03 712 12 82 03 712 12 66

VIR: ZKŠT