Ta sredstva bodo podjetjem v Evropi, vključno z malimi podjetji, pomagala pri uvajanju prelomnih tehnologij na trg v energijsko intenzivnih panogah ter na področjih energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije.

Datum objave:
28. december 2023

Avtor:
Polona Bahun

Avtor fotografij:
Freepik
Ta sredstva bodo podjetjem v Evropi, vključno z malimi podjetji, pomagala pri uvajanju prelomnih tehnologij na trg v energijsko intenzivnih panogah ter na področjih energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije.

Evropska komisija je izbrala 17 manjših inovativnih projektov na področju čistih tehnologij, ki bodo prejeli podporo v višini več kot 65 milijonov evrov v okviru sklada EU za inovacije. Izbrani projekti zajemajo najrazličnejše sektorje, pri čemer je poudarek na proizvodnji sestavnih delov za energijo iz obnovljivih virov ter stekla, keramike in gradbenih materialov. Projekti zajemajo tudi področja shranjevanja energije, sončne energije, obnovljivih virov energije, železa in jekla, rafinerij, kemikalij, cementa in apna ter vodika.

Osem projektov energijsko intenzivnih panog bo iz sklada za inovacije prejelo 32,6 milijona evrov, dva projekta shranjevanja energije bosta prejela 8,4 milijona evrov, sedem projektov OVE pa bo prejelo 24,4 milijona evrov.

Vsak od 17 projektov bo prejel nepovratna sredstva iz sklada za inovacije v višini od 1,6 do 4,5 milijona evrov, ki bodo financirana s prihodki, ustvarjenimi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Natančni zneski nepovratnih sredstev bodo znani po zaključku postopka priprave sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Tretjina upravičencev so mala in srednja podjetja. Poleg 17 izbranih projektov so v obravnavi še štirje drugi obetavni projekti, da bi jim Evropska investicijska banka dodelila pomoč pri razvoju ter tako zagotovila prilagojeno podporo in pomagala, da se finančno zaključijo in začnejo delovati.

V okviru razpisa je bilo predloženih 72 predlogov, od katerih je bilo 48 upravičenih in dopustnih. Upravičene projekte so nadalje ocenili neodvisni strokovnjaki na podlagi petih meril sklada za inovacije, in sicer stopnje inovativnosti, potenciala za izogibanje emisijam toplogrednih plinov, zrelosti projektov, nadgradljivosti in stroškovne učinkovitosti.
Po pričakovanjih naj bi izbrani projekti v prvih desetih letih delovanja preprečili več kot 1,8 milijona ton emisij ekvivalenta CO2, kar bo v Evropi prispevalo k razogljičenju in prehodu na čisto energijo. S temi novimi projekti sklad za inovacije širi svoj geografski doseg, saj zajema projekte v 24 državah, pri čemer bodo latvijski in madžarski projekti podporo prejeli prvič.

VIR: Naš Stik