v sredo, 19. junija 2024, ob 19. uri vas vabimo v ljubljanski Mini teater, kjer bo potekala predstavitev biografije Glej ga, Součka!, kultnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka, ki se je od nas poslovil v začetku letošnjega leta.

Spoštovani,

v sredo, 19. junija 2024, ob 19. uri vas vabimo v ljubljanski Mini teater, kjer bo potekala predstavitev biografije Glej ga, Součka!, kultnega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca Jurija Součka, ki se je od nas poslovil v začetku letošnjega leta. O slovenskem igralcu, ki je s svojim prepoznavnim glasom, s katerim je oživil različne risane junake, zabaval številne generacije, slovensko gledališko umetnost pa obogatil z več kot 150 vlogami, bodo spregovorili gostje večera: Součkova žena, operna pevka Milena Morača, režiser in dramaturg Alen Jelen, direktor Mini teatra in igralec Robert Waltl ter igralka Polona Vetrih. Pogovor bo moderiral direktor Beletrine Mitja Čander.

Knjiga Glej ga, Součka! sledi kronologiji skoraj stoletnega obdobja, zaznamovanega z okupirano Ljubljano, delovnimi brigadami, samoupravljanjem in razvojem gledališča, radia ter televizije. Prek anekdot, spominov in izkušenj avtorja Jurija Součka bralci dobijo vpogled v zakulisje gledaliških in medijskih produkcij ter spoznajo avtorja kot človeka in umetnika. Njegova življenjska zgodba prikazuje pomembne spremembe v slovenski družbi in kulturi ter poudarja njegovo vlogo pri inovacijah in razvoju gledališke umetnosti.

»Zame ta knjiga ni zgolj knjiga, je spomin in svojevrsten spomenik življenju, delu mojega očeta. Do zadnjega diha je bil luciden, iskriv in ni izgubil svojega žara, kar se odraža tudi v zgodbah, ki so zapisane v zanj značilnem humorju. Obžalujem, da izida ni doživel, da bi lahko skupaj proslavili ta več kot desetletni projekt, tolaži pa me, da je s to knjigo še zadnjič povedal, kar je govoril skozi življenje: »Pravega umetnika se ne da ubiti.« Prepričana sem, da bodo ti njegovi spomini navdušili ljubitelje gledališča in vse tiste, ki smo ga imeli radi. Glas Jurija Součka še dolgo ne bo potihnil,« je o delu svojega očeta in njegovi zapuščini povedala avtorjeva hči Hana Souček Martinc.

Glavni urednik Beletrine Urban Vovk je dejal: »Ne morem se otresti misli, kaj bi bilo, če ... bi se vse izšlo še pravočasno. Na žalost nam usoda ni vselej naklonjena, k sreči pa imajo nekatere grenke zgodbe tudi svojo slajšo in vedrejšo plat, na katero me bo poleg igralčevega glasu, enega izmed najbolj prepoznavnih glasov na splošno, ki bo vsaj za hip znova zaživel v knjižnem dodatku, spominjal njegov vselej živ, iskriv in svetlikajoč pogled, s katerim me je meril med mojimi občasnimi obiski na njegovem Kodeljevem. Pogled, ki me je spomnil na otroka v sebi, na tisto preteklo različico sebe, ki se je polnila in bogatila z liki, ki jim je Souček dal glas ali jih odigral, še bolj pa opominjal na to, kako pomembno je v sebi ohraniti iskrivega duha, ki nam pomaga verjeti, da je smrt le nekaj telesnega. Jurij Souček je imel v sebi tisto, kar mi je vsakokrat približalo to, prav to.«Jurij Souček se je rodil leta 1929 v Ljubljani, kjer je tudi začel svojo kariero na gledaliških odrih. Znan je bil po svoji izjemni igralski nadarjenosti in izraziti osebni karizmi. S svojo strastjo do interpretacije je na majhnih in improviziranih odrih izražal svoj talent, ki se je kasneje razvil v skoraj štiridesetletno kariero v ljubljanski Drami po končani igralski akademiji. Souček je kraljeval na številnih premierah, ponovitvah in praizvedbah, uredil je tudi novo gledališko prizorišče in soustanovil Levi oder ter Malo dramo. Širše občestvo ga je dokončno posvojilo s sinhronizacijo risank kot so Pipi in Melkijad, Čebelica Maja in Palček Smuk. V letih 1994 je prejel Borštnikov prstan, 2005 viktorja, 2018 Ježkovo nagrado in leta 2019 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije zlati glas − vse za življenjsko delo. Bil je tudi častni meščan Ljubljane. S svojim delom je pustil trajen pečat v slovenskem gledališču in filmski industriji ter postal nepogrešljiv del kulturne dediščine Slovenije. 

VIR: Kreativna baza