V oktobru 2022 je Evropska komisija (EK) objavila predlog prenovitve Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. V okviru predloga EK predlaga okrepitev zahtev iz obstoječe Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode iz leta 1991, kakor tudi uvedbo novih ukrepov.

Predlog prenovljene direktive se nanaša na krepitev zahtev pri:
-        zbiranju, odvajanju in stopnji čiščenja komunalne odpadne vode, tj. širitev zahtev glede zbiranja in čiščenja komunale odpadne vode na naselbinske enote z zmogljivostjo, večjo od 1.000 populacijskih enot (po veljavni direktivi obveznost velja za naselja z zmogljivostjo, večjo od 2.000 PE) ter opustitev primarne stopnje čiščenja, vzpostavitev strožjih mejnih vrednosti za terciarno čiščenje in zahtev za kvartarno stopnjo čiščenja (odstranjevanje mikroonesnaževal); 
-        individualnih sistemih za čiščenje komunalne odpadne vode;
-        ravnanju z blatom, vključno s cilji obnove dušika in fosforja kot sekundarnih surovin;
-        ponovni uporabi očiščene odpadne vode in blata iz komunalnih čistilnih naprav, skladno s cilji krožnega gospodarstva.

EK predlaga tudi:
-        strožje zahteve za pridobivanje dovoljenj za obratovanje naprav (naprav, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, ter komunalnih čistilnih naprav),
-        strožje zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode,
-        vzpostavitev proizvajalčeve razširjene odgovornosti za farmacevtski in kozmetični sektor v povezavi z zahtevo za kvartarno čiščenje komunalne odpadne vode (odstranjevanje mikroonesnaževal).

Pristojni minister Republike Slovenije, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, pozdravlja predlog prenovljene direktive, ki predstavlja enega izmed ukrepov, ki bo prispeval k doseganju zaveze zmanjševanja emisij snovi v vodi, meni pa, da je predlog direktive v določenih delih zastavljen zelo ambiciozno. Glede na zadan obseg sprememb in novosti je predvideno časovno obdobje za uveljavitev in začetek izvajanja zahtev prekratko. Povedal je: »Podpiramo okrepitev ambicij, a pozivamo za dovolj prožnosti za prilagoditev zahtev specifičnim nacionalnim okoliščinam na podlagi ocene verjetnosti za doseganje okoljskih ciljev za vode, na primer pri opremljanju naselij, ki imajo pod 2.000 PE.«

Slovenija ima nadalje velike pomisleke glede podrobnega urejanja kazni na ravni EU, vključitve zahtev glede pravice do odškodnine posamezniku zaradi škode, povzročene zdravju, ter vključitve pravice dostopa do sodnega varstva v posamezne okoljske akte. Slovenija meni, da je treba urejanje kazni ohraniti v pristojnosti držav članic, glede odškodnin in pravice do sodnega varstva pa problematiko nasloviti horizontalno, ob upoštevanju že uveljavljenih predpisov.
Na zasedenju Sveta za okolje v Bruslju je minister Brežan še razložil: »Slovenija podpira ukrepe po načelu, po katerem plača onesnaževalec. Vendar pa meni, da je poleg mehanizma proizvajalčeve razširjene odgovornosti smiselno preučiti in omogočiti uporabo drugih ustreznih mehanizmov za uporabo tega načela. Cilji, vezani na rabo energije, bi morali ostati ilustrativni, ob upoštevanju primarnega cilja sektorja za zmanjševanje emisij v vode.«
Ob robu Sveta za okolje se je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan na bilateralnem srečanju pogovarjal še z:
- Gilbertom Pichettom Frantinom, italijanskim ministrom za okolje in energetsko varnost
- Anttijem Toomingom, estonskim državnim sekretarjem ministrstva za okolje

VIR: MNVP