Brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva ne bo vzdržne gospodarske rasti, pa tudi ne razvoja, ki je edino učinkovito orodje, da prebrodimo trenutne globalne izzive ...
Ljubljana, 26. september 2022 – »Brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva ne bo vzdržne gospodarske rasti, pa tudi ne razvoja, ki je edino učinkovito orodje, da prebrodimo trenutne globalne izzive, kot so energetska kriza, ruska agresija na Ukrajino in posledice covida-19,« je odločen direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Matej Rogelj. Pri tem poudarja, da je ključno preseči razdrobljenost podpornega okolja za podjetja kot okrepiti medsebojno sodelovanje in povezovanje pri vstopu na oddaljene trge. To je nenazadnje izpostavljeno tudi v zborničnem strateškem načrtu razvojnega preboja »Horizonti prihodnosti«.
Slovenija je tesno vpeta v mednarodne gospodarske tokove, saj izvoz in uvoz predstavljata okoli 80 % BDP. Naša podjetja 45 odstotkov svojih prihodkov ustvarjajo na tujih trgih, pri čemer 56 odstotkov vsega izvoza ustvari 100 največjih izvoznikov. Blagovna menjava Slovenije z EU-27 v zadnjih mesecih sicer narašča počasneje kot menjava z drugimi državami, kar je povezano s povečano negotovostjo v glavnih trgovinskih partnericah naše države, predvsem z upočasnjevanjem rasti povpraševanja po slovenskih izdelkih v predelovalnih dejavnostih. Vrednost indeksa nabavnih menedžerjev (sestavljeni indeks PMI) se je v območju evra septembra tretji zaporedni mesec skrčil na 48,2 točke (pod 50 točk pomeni krčenje gospodarske aktivnosti), tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji je 8 točk pod dolgoletnim povprečjem. Slovenske neposredne naložbe v tujini so skromne in so konec leta 2020 znašale zgolj 7 mrd EUR, kar predstavlja 15 % BDP. »Ta delež odraža premajhno ambicioznost slovenskih podjetij pri internacionalizaciji poslovanja. Pomembnejše tržne deleže in s tem trajnejšo prisotnost na tujih trgih lahko družbe dosegajo le z neposredno prisotnostjo,« pojasnjuje Rogelj. Med primeri uspešnega plasiranja na tujem trgu navaja projekt slovenske avtomobilske industrije GREMO (GREen MObility). Je pa dejstvo, da so primeri dobrih praks redki, in to kljub izjemnim rezultatom slovenskih podjetij, na primer na področju inovativnosti, meni Rogelj. Slovenska odvisnost od globalnega trga zahteva po njegovem prepričanju po eni strani oblikovanje čim bolj prijaznega domačega poslovnega okolja, po drugi pa stimulativne in stabilne podporne mehanizme za internacionalizacijo. Zato zagovarja nujnost okrepljene podpore in (mednarodne) promocije naših šampionov in kandidatov za šampione. Posebej izpostavlja pomen krepitve in širitve ekonomskih predstavništev, saj je na 58 diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini trenutno samo 17 ekonomskih svetovalcev. Težavo bi po Rogljevih besedah lahko rešili z bolj fleksibilnim odločanjem glede lokacij in izborom ter napotovanjem osebja. Pomembno je po njegovem prepričanju tudi oblikovanje konzorcijev oz. skupin podjetij ter vstopnih točk za podjetja, ki jih zanimajo tehnološki preboji na tuje trge in partnerstva za razvoj s tujimi subjekti. To je skladno z nišno naravnanostjo slovenskih prebojnih podjetij, še doda.
PR: GZS
Slovenija je tesno vpeta v mednarodne gospodarske tokove, saj izvoz in uvoz predstavljata okoli 80 % BDP. Naša podjetja 45 odstotkov svojih prihodkov ustvarjajo na tujih trgih, pri čemer 56 odstotkov vsega izvoza ustvari 100 največjih izvoznikov. Blagovna menjava Slovenije z EU-27 v zadnjih mesecih sicer narašča počasneje kot menjava z drugimi državami, kar je povezano s povečano negotovostjo v glavnih trgovinskih partnericah naše države, predvsem z upočasnjevanjem rasti povpraševanja po slovenskih izdelkih v predelovalnih dejavnostih. Vrednost indeksa nabavnih menedžerjev (sestavljeni indeks PMI) se je v območju evra septembra tretji zaporedni mesec skrčil na 48,2 točke (pod 50 točk pomeni krčenje gospodarske aktivnosti), tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji je 8 točk pod dolgoletnim povprečjem. Slovenske neposredne naložbe v tujini so skromne in so konec leta 2020 znašale zgolj 7 mrd EUR, kar predstavlja 15 % BDP. »Ta delež odraža premajhno ambicioznost slovenskih podjetij pri internacionalizaciji poslovanja. Pomembnejše tržne deleže in s tem trajnejšo prisotnost na tujih trgih lahko družbe dosegajo le z neposredno prisotnostjo,« pojasnjuje Rogelj. Med primeri uspešnega plasiranja na tujem trgu navaja projekt slovenske avtomobilske industrije GREMO (GREen MObility). Je pa dejstvo, da so primeri dobrih praks redki, in to kljub izjemnim rezultatom slovenskih podjetij, na primer na področju inovativnosti, meni Rogelj. Slovenska odvisnost od globalnega trga zahteva po njegovem prepričanju po eni strani oblikovanje čim bolj prijaznega domačega poslovnega okolja, po drugi pa stimulativne in stabilne podporne mehanizme za internacionalizacijo. Zato zagovarja nujnost okrepljene podpore in (mednarodne) promocije naših šampionov in kandidatov za šampione. Posebej izpostavlja pomen krepitve in širitve ekonomskih predstavništev, saj je na 58 diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini trenutno samo 17 ekonomskih svetovalcev. Težavo bi po Rogljevih besedah lahko rešili z bolj fleksibilnim odločanjem glede lokacij in izborom ter napotovanjem osebja. Pomembno je po njegovem prepričanju tudi oblikovanje konzorcijev oz. skupin podjetij ter vstopnih točk za podjetja, ki jih zanimajo tehnološki preboji na tuje trge in partnerstva za razvoj s tujimi subjekti. To je skladno z nišno naravnanostjo slovenskih prebojnih podjetij, še doda.
PR: GZS
