Vlada je danes sprejela predlog novele Zakona o industrijski lastnini in ga bo po rednem postopku poslala v obravnavo Državnemu zboru. Z novelo zakona želimo nekatere obstoječe postopke poenostaviti in poceniti ter slovensko ureditev še dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno.

Zakon o industrijski lastnini ureja vrste pravic industrijske lastnine (patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka, geografska označba), postopke za podelitev in registracijo teh pravic ter sodno varstvo pravic.

Urad za intelektualno lastnino bo lahko sklenil pogodbe z drugimi uradi in organizacijami za zagotovitev novih informacijskih storitev urada. Urad bi na primer sklenil pogodbo Evropsko patentno organizacijo. S tem bi omogočil prijaviteljem nacionalnih patentnih prijav, da že v nekaj mesecih po vložitvi prijave pridobijo kakovostno informacijo o tem, ali njihov izum izpolnjuje vse pogoje za podelitev patenta.

Če bi urad sklenil ustrezen sporazum, bi lahko nekateri prijavitelji uživali tudi precejšnje finančne olajšave, ki jih omogoča Evropska patentna organizacija. Evropski patentni urad namreč za poizvedbo o stanju tehnike s pisnim mnenjem, kadar je ta vložena preko urada, s katero ima sklenjen sporazum, prijaviteljem prizna finančno olajšavo v višini kar 80 % cene storitve. »To pomeni, da bodo prijavitelji namesto sedanjih 2.336 evrov plačali le 467 evrov – takšna ureditev velja za do 400 nacionalnih patentnih prijav letno,« pravi minister Han. Do take finančne olajšave bi bili po pravilih Evropske patentne organizacije upravičeni naslednji prijavitelji: fizične osebe (vsaka fizična oseba za do pet nacionalnih patentnih prijav letno), univerze in neprofitne raziskovalne ustanove (vsaka do deset nacionalnih patentnih prijav letno) ter mala in srednje velika podjetja.

Dodatnega popusta bi lahko bili deležni tudi prijavitelji nacionalne patentne prijave (za katero bi poizvedbo o stanju tehnike že naredil Evropski patentni urad), kadar bi za isti izum vložili še evropsko patentno prijavo po Evropski patentni konvenciji ali mednarodno patentno prijavo.

Zaradi prenosa določb evropske direktive sta predvidena dva nova upravna postopka za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. Zdaj tečejo ti postopki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, po novem pa bodo potekali tudi pred Uradom za intelektualno lastnino.

»Stranke bodo tako lahko hitreje in z nižjimi stroški dosegle razveljavitev znamke ali ugotovitev ničnosti znamke. Razveljavitev znamke je možna, kadar se, na primer, znamka v zadnjih petih letih ni uporabila v gospodarskem prometu ali če je postala generičen izraz za določeno blago ali storitve, kot na primer superga in kalodont. Znamka pa se ugotovi za nično, če sploh ne bi smela biti registrirana,« pojasnjuje minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Kompleksnejše primere, ki so povezani s kršitvijo pravic iz znamke, bo še naprej reševalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Predlog zakona je po novem usklajen tudi s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente, ki ga je Slovenija že ratificirala. Enotno sodišče za patente bo reševalo spore v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom in klasičnim evropskim patentom, pri čemer bo imela sodba učinek v vseh državah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju. To bo hitreje in predvidoma ceneje, kot če bi vlagali tožbe v vsaki državi posebej. Enotno sodišče za patente bo začelo delovati 1. junija 2023.

Slovensko sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani) bo še naprej pristojno za spore glede nacionalnih patentov in v prehodnem obdobju tudi za klasične evropske patente, če se bodo njihovi imetniki odločili za izključitev pristojnosti Enotnega sodišča za patente. Zato je pomembno, da določamo pravice, ki jih daje patent, in omejitve teh pravic enako, kot so določene s Sporazumom o Enotnem sodišču za patente.

»Iz istih razlogov smo predlagali uskladitev zakona z nekaterimi določbami Evropske patentne konvencije, predvsem glede pogojev za podelitev patenta. S tem bomo zagotovili enotno razlago teh pogojev in povečali pravno varnost,« še dodaja minister Han.

Predlog zakona še določa, da bo Urad za intelektualno lastnino po uradni dolžnosti razglasil za ničnega evropski patent, vpisan v nacionalni register, kadar je evropski patent razveljavljen pri Evropskem patentnem uradu. Tako zagotavljamo večjo pravno varnost.

Novela omogoča tudi, da imetnik evropskega patenta, pri katerem Evropski patentni urad iz formalnih razlogov ni registriral enotnega učinka, kljub temu pri Uradu za intelektualno lastnino vpiše evropski patent v register patentov, ki bo učinkoval kot nacionalni patent.

Novela omogoča dodatne načine, s katerimi bi imetnik nacionalnega patenta lažje ohranil veljavnost patenta po desetem letu trajanja. Novela uvaja še nekaj drugih sprememb, med drugim skrajšuje objektivni rok za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi in uvaja enotno tarifo zastopnikov.

Predlog novele je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino. S tokratno novelo se prenašajo določbe Direktive (EU) 2015/2436 z dne 16. decembra 2015 o približevanju držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, ki z zadnjo novelo zakona v letu 2020 še niso bile prenesene. Rok za prenos teh določb direktive je potekel 14. januarja 2023.

VIR: MGTŠ