Ozemlje današnje Slovenije je bilo v okviru Habsburške monarhije že od 16. stoletja naprej vpeto v kraje z največjo evropsko proizvodnjo surove svile. Svilogojstvo in svilarstvo sta pri nas največji razcvet dosegla v obdobju vladavine cesarice Marije Terezije ter Avstro-Ogrskega cesarstva, ko sta spadala med pomembnejše kmetijske in industrijske dejavnosti, nato pa sta do srede dvajsetega stoletja zamrla. Čeprav širom Slovenije še danes lahko občudujemo stara drevesa murve, žive naravne spomenike preteklega svilogojstva, pa se je večina starega praktičnega znanja o svilogojstvu in svilarstvu izgubila.

Danes smo na podlagi znanja in raziskav Slovenci spet med vodilnimi pri ponovnem vzpostavljanju svilogojstva kot ene izmed evropskih zelenih tekstilnih panog prihodnosti. Več o teh prizadevanjih nam bo povedala dr. Rebeka Lucijana Berčič z Inštituta za svilogojstvo in svilarstvo RLB Maribor.

Didaktična razstava Veščine in skrivnosti mojstrov in mojstric tkanja, posvečena 40. obletnici delovanja prvega restavratorsko-konservatorskega ateljeja za tekstil v Sloveniji ter 130-letnici ptujskega muzeja, je na ogled v Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu do konca leta 2023.

VIR: MOP