Avtor:

Avtor fotografij:

Tako bo Sekcija Eurelectric posebno pozornost namenila reformi energetskih trgov in ukrepom za boj z energetsko krizo. Cilj sekcije bo sodelovanje pri pripravi kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, s katerimi bodo člani preprečevali ponovitev podobne krize v prihodnosti. Ključni cilj sekcije ostaja uveljavitev strateških interesov slovenskih elektroenergetskih podjetij v ključnih zakonodajnih in strateških dokumentih EU na področju energetike. V letu 2023 se bo sekcija zato zavzemala za doseganje številnih ključnih ciljev. In sicer za sodelovanje pri pripravi dolgoročne reforme energetskega trga ter pri sprejemanju interventnih ukrepov kot odziv na energetsko krizo. Prizadevala si bo za dokončni sprejem in implementacijo zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 v interesu slovenske energetike na področju OVE, URE, daljinskega ogrevanja, sheme za trgovanje z emisijami (EU ETS), pravičnega prehoda, državnih pomoči in pravične porazdelitve bremen med sektorji. Prizadevala si bo za spodbuditev umeščanje OVE v prostor skladno z REPowerEU ter spremembo OVE direktive v smeri pospešenega pridobivanja dovoljenj za umeščanje projektov OVE za doseganje še bolj ambicioznih ciljev OVE. Prav tako si bo prizadevala tudi za prepoznanje vloge jedrske energije kot pomembnega stebra za doseganje podnebne nevtralnosti EU ter prepoznanje vloge hidroelektrarn kot pomembnega vira OVE ter doprinos k zagotavljanju fleksibilnosti elektroenergetskega sistema ter črpalnih hidroelektrarn kot pomembne tehnologije shranjevanja električne energije. Težila bo tudi k ustrezni umestitvi proizvodnje in rabe nizkoogljičnega vodika.

Sekcija Eurelectric si prizadeva za obveščanje zainteresirane strokovne javnosti o dosežkih in aktivnostih združenja Eurelectric v EU, za izmenjavo informacij in dobrih praks ter seznanitev s študijami, stališči, gradivi in seminarji sekcije. Izmenjava informacij je še posebej pomembna v času energetskega prehoda in dokončnega sprejema zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 s spremembami, ki jih je prinesel načrt REPowerEU kot odziv na energetsko krizo in potrebo po povečanju energetske neodvisnosti EU od ruskega plina ter pospeševanju umeščanja nizkoogljičnih virov.

Delovanje Sekcije za izmenjavo podatkov na energetskem trgu (Sekcija IPET) bo v letu 2023 osredotočeno na spremljanje izvedbe sprememb, ki stopijo v veljavo z začetkom leta. Z letom 2023 bodo negospodinjski odjemalci z močjo do 43 kW prešli v merjeni odjem, obenem pa se nadaljujejo priprave za nadaljnje širjenje nabora prevzemno-predajnih mest, ki se jih bo postopno vključevalo v merjeni odjem. Sekcija bo tudi spremljala vpliv uvedbe merilne točke in novih pravil za delovanje trga z električno energijo, ki prinašajo nov model bilančnega obračuna s prehodom na enojno ceno, ter prenovljene metodologije obračuna omrežnine in tarifnega sistema. Sekcija bo aktivno spremljala in se opredeljevala do prihajajočih novosti na energetskem trgu. V letu 2023 se bo namreč nadaljevalo sprejemanje področne zakonodaje za prenos zakonodajnih svežnjev Čista energija, Pripravljeni na 55 in REPowerEU, kar prinaša številne novosti in prilagoditve (trg prožnosti in umeščanje neodvisnega agregatorja, nove vloge na trgu: aktivni odjemalec, skupnosti in drugo). Sekcija se bo glede predlaganih sprememb prvenstveno odzivala s stališči in predlogi za zagotovitev ustreznega in učinkovitega podatkovnega okolja. Prav tako bo po potrebi obravnavala vidike povezane z izmenjavo podatkov v kontekstu prihajajočega omrežnega kodeksa za kibernetsko varnost v energetskem sektorju in posodobljene evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v EU, upoštevaje deležnike v obsegu direktive in pravil ter statusom implementacije. Spremljala bo regulativno področje EU glede dostopa do podatkov o merjenju in porabi električne energije, ki ga bo Evropska komisija v kratkem naslovila z uredbo o zahtevah glede medobratovalnosti ter nediskriminatornih in preglednih postopkih dostopa do merilnih podatkov in podatkov o porabi.

Glavne predvidene aktivnosti Sekcije Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko (Sekcija SAEE) v letu 2023 so tri redne seje, na katerih so poleg pregleda dela in aktualnih dogodkov na sporedu tudi predavanja s področja energetske ekonomike in managementa ter uresničevanje ciljev Manifesta energetske ekonomike, ki je bil noveliran lani. Delo delovnih skupin SAEE bo usmerjeno k mednarodnem sodelovanju, podpori mladim in razvoju upravljanja s človeškimi viri ter uravnoteženju spolov. Sekcija si bo prizadevala za povezovanje z ostalimi sekcijami, ki delujejo v okviru EZS, ter s podpornimi organizacijami/združenji. Sodelovala bo pri delu IAEE in na dogodkih IAEE  ter se udeležila srečanja vodij evropskih podružnic IAEE. Prav tako se bo z raziskovalnimi prispevki aktivno udeleževala na konferencah IAEE.

Na prvi redni seji v letu 2023 bo predstavila glavne poudarke in nagrajene prispevke iz uspešno izvedene 3. konference SAEE, ki je potekala 21. oktobra 2022 v Ljubljani.

Rdeča nit aktivnosti Sekcije za daljinsko ogrevanje je uresničevanje usmeritev »Primerjalne študije podjetij dajinskega ogrevanja« iz leta 2020. S transformacijo energetskega zakona in sprejetjem zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov so v letu 2022 daljinski sistemi ogrevanja dobili svoj samostojni zakonski okvir, v letu 2023 pa sledi implementacija določb zakona. Poleg tega je v postopku sprejemanja že nov zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55, ki operaterje daljinskih sistemov postavlja pred nove izzive (učinkovitost sistemov ter povečanje deleža OVE in odvečne toplote). V sekciji bodo aktivno spremljali prenašanje novih zahtev v nacionalno zakonodajo in usmerjali člane tako, da bodo sprejete pravilne odločitve za preobrazbo sistemov. Aktivnosti sekcije bodo usmerjene tudi v zagotavljanje možnosti koriščenja finančnih spodbud iz Načrta za okrevanje in odpornosti po pandemiji ter prehoda v zeleno gospodarstvo (večletni finančni okvir 2021–2027). Sekcija bo seveda spremljala tudi posledice zaradi nenadnih in enormno visokih povišanj cen energentov ter se zavzemala za sprejem ustreznih ukrepov za blažitev posledic za odjemalce.

V letu 2023 sta predvideni najmanj dve srečanji članov sekcije, na katerih bodo  predstavili aktualne teme s področja daljinskega ogrevanja.

Ključno področje delovanja Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (Sekcija SVDEE) v letu 2023 bo povezano z izzivi zaradi visokih cen energije. Zakonodaja se sprejema in dopolnjuje zelo hitro, temu ustrezno je zato treba zagotoviti izvedljivost z vidika pogodbenih določil, likvidnosti delovanja družb, informacijskega sistema in podobno. Tudi zagotavljanje ustreznih količin energije je v takšnih okoliščinah lahko velik izziv, vendar člani sekcije verjamejo, da bodo za končne odjemalce ustrezno poskrbeli. Pričakujejo, da bodo v letu 2023 tesno sodelovali s pristojnimi ministrstvi, predvsem z MzI, in drugimi institucijami na trgu z energenti, saj bo treba uskladiti številna vprašanja, ki se bodo pri tem pojavljala. Ob koncu leta 2022 je bilo najbolj pereče vprašanje sistema kompenziranja reguliranih cen, za kar upajo, da se bo pravočasno uredilo. Ostale vsebine, kot je prehod merjenih odjemalcev pod 41 kW iz preostalega diagrama v merjen del pri nakupu energije, bodo obravnavali sproti ob spreminjanju zakonodaje.

Delo Sekcije Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) bo v 2023 osnovano na dosedanjih aktivnostih in bo usmerjeno v številne aktivnosti, med drugim v izmenjavo stališč in nadaljnjo vključevanje MzI v delovanje SNK WEC. Sekcija bo z WEC sodelovala pri projektih: Svetovna energetska trilema, Spremljanje svetovnih energetskih izzivov in Svetovni energetski pulz. Aktivno se bodo vključevali v delovanje WEC na evropski in mednarodni ravni, in sicer bodo sodelovali v programskem odboru WEC pri pripravi usmeritev, vsebin, dogodkov ter z ostalimi sekcijami znotraj EZS in s panožnimi združenji ter znanstveno akademskimi organizacijami v nacionalnem prostoru. Pod okriljem EZS bodo sodelovali z državnimi organi (MzI in MOP). Sekcija bo sodelovala v okviru razprav in javnih razgrnitev pomembnih strateških dokumentov s področja energetskih in podnebnih politik, tako na nacionalni kot na EU ravni. Predstavnike državnih organov bodo vključevali v okrogle mize in konference, ki jih organizirajo EZS, SNK WEC ali WEC. Organizirali bodo tudi razprave oziroma okrogle mize, predstavili poročilo Svetovna energetska trilema, organizirali morebitni sestanek z WEC Nemčija, Avstrija, Italija in izmenjali dobre prakse. Organizirali pa bodo še druge dogodke z vabljenimi gosti, zlasti v luči kriznih razmer na energetskem področju. Vodstvo SNK WEC se bo udeležilo tudi WEC kongresa v Rotterdamu decembra 2023. (pb)

VIR: Naš Stik