Pljučna hipertenzija je bolezen, ki prizadene pljuča in srce. O bolezni govorimo takrat, ko je invazivno izmerjen srednji tlak v pljučni arteriji višji od 20 mmHg. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. To pomeni, da srce kri črpa proti precej večjemu pritisku oziroma uporu kot v normalnih pogojih in se posledično utrudi in odpove. 

Dihanje bolnika s pljučno hipertenzijo je skoraj enako dihanju zdravega človeka z nosno ščipalko in dvema slamicama v ustih. S tem otežimo dovod kisika v pljuča, zato se posameznik hitreje zadiha in zmore manj fizičnega napora. »Prilagojeni test hoje na naših dogodkih izvajamo z namenom, da mimoidoči začutijo, kako težko se je gibati in dihati, ko imamo tako otežen dovod kisika. Želimo, da ljudje bolje razumejo bolnike in njihove ovire, s katerimi se soočajo,« pojasnjuje Tadeja Ravnik, predsednica Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije. Prilagojeni test hoje je na mariborskem dogodku opravilo okoli 100 mimoidočih. 

»Zanimivo. Res je bilo težje dihati. Občutek imaš, da enostavno ne moreš priti do sape,« izkušnjo povzema Mirjam.

»Zelo nenavaden občutek. Pravzaprav je zanimiv tudi občutek, ko končaš s testom hoje in odstraniš ščipalko in slamici. Takrat se ti zazdi, kot da te kisik preplavi. Kako svoboden občutek. Šele takrat se zaveš, kakšna je razlika,« pojasnjuje Farath iz Kazahstana. 

»Skozi celoten test samo razmišljaš, kako si ves čas brez zraka. Vsak korak je naporen,« opaža Nikolaus. 

»Sploh pri hitri hoji sem opazila razliko, takrat sem res težko dihala. Ne predstavljam si, da bi šla na tak način na sprehod. Sprehod zagotovo ne bi bil več tako sproščujoč,« po opravljenem prilagojenem testu hoje razmišljala Tamara.

Na mariborskem dogodku Vsak vdih šteje je sodeloval tudi zdravnik Iztok Fošnarič, dr. med., spec. pnevmologije iz UKC Maribor, ki se pri svojem delu srečuje tudi z bolniki s pljučno hipertenzijo. »Prepoznavanje pljučne hipertenzije še kardiologom in pulmologom, ki to bolezen dobro poznamo, predstavlja izzive. Če si predstavljate družinske zdravnike, ki se pri svojem delu srečujejo z res številnimi drugimi obolenji, boleznimi in težavami bolnikov pa je izziv – kdaj in v katerem primeru sploh pomisliti na pljučno hipertenzijo – še toliko večji,« pojasnjuje dr. Fošnarič. 

Poudarja, da je ozaveščanje o pljučni hipertenziji zato res ključnega pomena. »Ko ima družinski zdravnik v ordinaciji bolnika, ki se sooča s simptomi kot so težka sapa, pretirana zadihanost ob minimalnem naporu, utrujenost,  omedlevice, ki jih ne more pripisati kakšni drugi  bolezni, je res ključnega pomena, da pomisli na možnost pljučne hipertenzije in takšnega bolnika napoti naprej na specialistično obravnavo,« poziva dr. Iztok Fošnarič. 

Terciarni center za pljučno hipertenzijo se nahaja v UKC Ljubljana. Tudi končna diagnostika bolnikov s pljučno hipertenzijo – desnostranska kateterizacija –  poteka le v UKC Ljubljana. »Na nas ostalih po Sloveniji je, da to bolezen prepoznamo, jo poskušamo etiološko opredeliti in da nato bolnike s sumom na redke oblike pljučne hipertenzije, za katere imamo možnosti zdravljenja pošljemo naprej v Ljubljano,« pojasnjuje Fošnarič. Dodaja, da je sodelovanje med UKC Maribor in UKC Ljubljana na tem področju zelo vzorno. »Z ekipo dr. Mlakarjeve, dr. Salobirjeve in dr. Lestana v UKC Ljubljana zelo dobro sodelujemo,« pojasnjuje. 

Društvo je v sklopu kampanje Prepoznajmo pljučno hipertenzijo, poleg dogodka v Mariboru, v maju pripravilo tudi številna ozaveščanja, medijske zgodbe, video pogovore z bolniki in zdravniki specialisti ter podoben dogodek v Ljubljani, ki ga je obiskalo več kot 300 ljudi.

»Z letošnjo kampanjo smo premikali meje. Naš ključni namen je, da čim več ljudi sliši za pljučno hipertenzijo in simptome, ki jo spremljajo. Res nas izredno veseli, da na naših dogodkih vsako leto opažamo več ljudi, ki pride po konkretne informacije. Takšnih posameznikov je bilo letos res veliko. Na mariborski stojnici je bilo celo več kot 80 % obiskovalcev takih, ki so se prišli pogovarjati z zdravnikom in bolniki. Prišli so po konkretne informacije, podporo in nasvete,« pojasnjuje Tadeja Ravnik, predsednica društva. 

Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije bolnikom in njihovim svojcem podporo sicer ponuja skozi celo leto in s tem predstavlja pomemben prostor, kamor se lahko posamezniki obrnejo po informacije in nasvet o pljučni hipertenziji. 

VIR: Sidera