Gosta: antropologinja dr. Vesna Vuk Godina in terapevt Miha Kramli

Moderator srečanja: Bojan Kodelja

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica |Četrtek, 23. marec 2023|ob 18.00

Na zadnjem srečanju letošnjega pogovornega cikla Potohodci si bomo najprej ogledali video-film Razvoj otrok v poplavi risank in videoiger – antropološki pogled v prostor virtualne resničnosti (Neodvisen.si, 2022). Dojemanje sveta, oblikovanje vrednot in socializacija otrok so namreč močno povezani z gledanjem v ekrane oz. gledanjem tistega, kar le-ti prikazujejo. O tem kako risanke in druge virtualne vsebine vplivajo na otroka in kaj to pomeni za njegov razvoj, bo moderator Bojan Kodelja spregovoril z antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina in terapevtom Miho Kramlijem. 

Najbrž se vsi strinjamo, da je tempo današnjega življenja prehiter in da nas večkrat obide misel, da so družbene dinamike in potrebe postale neobvladljive. Kljub temu pa je ključnega pomena, da se znamo ustaviti in zadihati ter na življenje pogledati z nekoliko oddaljenega stališča. V zanko neobvladovanja se pogosto zataknejo tudi starši, ki se po pomoč pri premagovanju dneva velikokrat zatečejo k risankam in igricam. Dokazano dejstvo pa je, da preveč časa pred zaslonom negativno vpliva na sposobnost uporabe domišljije in ustvarjalnosti ter da so dojemanje sveta, oblikovanje vrednot in socializacija otrok sila povezani z gledanjem v ekrane. Gledanje risank je kljub njihovi barvitosti in dinamiki le pasivno doživljanje sveta, saj razvijanje ključnih veščin ob tem ni podprto – zasloni namreč omogočajo pasivno poslušanje oz. spremljanje in le enosmerno interakcijo. Pasivno spremljanje risank v socialnem smislu otroke odtujuje od resničnega oz. dejanskega sveta, kar že postaja viden problem v vrtcih, šolah in tudi na univerzi (!). Ko je otrok prepuščen ogledu virtualnih vsebin brez spremstva staršev, rejnikov ali vzgojiteljev, mu le to omogoča pridobivanje nekih izkušenj, ki so za otroke škodljive. Kar tretjina mladih, poleg ostalega časa, ki ga vsakodnevno preživijo pred raznimi ekrani, igra igrice cca. 3 ure dnevno. Te igrice, ki sicer izgledajo kot risanke, pa ponujajo popačeno predstavo o tem kaj je svet in kaj je v svetu dejansko mogoče: če npr. pobiješ 300 ljudi za to nisi kaznovan, še več, za to si celo nagrajen. Kaj ima to opraviti z dejanskim svetom? 

Problematiko neosveščenih otrok in mladostnikov na področju virtualne resničnosti bomo zato osvetlili tudi s pomočjo osnovnih, a plastičnih definicij zasvojenosti. O njej namreč ne smemo molčati! Hitrost reševanja je odvisna tudi od tega, kako hitro zasvojenost priznamo, kako hitro prepoznamo nevarnosti in ob tem ostanemo neodvisni. Tako Bojan Kodelja: “Zasvojenost nastane tedaj, ko je v našem življenju nečesa premalo in se zato pojavi nekaj drugega, nekaj, kar napolni izpraznjeni prostor. S tem se poruši tudi razmerje med osebo in okoljem, v katerem biva. In o tem si prizadevamo podučiti, s tem znanjem prebuditi sodobnega človeka.“

VIR: KDNG