Pozdravne nagovore sta izvedla predsednik Državnega sveta, Marko Lotrič, in izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo Ana Struna Bregar. S prispevki so sodelovali državni sekretar Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Uroš Vajgl, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Štefan mag. Stane Merše, direktor PNZ, d.o.o. mag. Gregor Pretnar, pomočnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) Klemen Gostič, vodja poslovnega upravljanja pri Porsche Slovenija Slavko Ažman, soustanovitelj GoOpti Tomaž Lorenzetti, sekretarka Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Natalija Repanšek, marketing & PR direktor pri Knauf Insulation Barbara Hafner in vodja marketing in PR AquafilSLO Tina Mavrič. Posvet sta povezovala državni svetnik Leopold Pogačar in Ana Struna Bregar.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru spomnil, da sta sprejetje posodobljenega NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji pogoj za dostopnost do črpanja kohezijskih sredstev v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027. Nadalje je poudaril, da slovensko gospodarstvo od odločevalcev pričakuje ambicioznost, ki je ključna, da le-to ne izgubi svoje konkurenčnosti. Cilji in ukrepi morajo biti konkretni in stvarni ter merljivi in podprti z mejniki na letni ravni in nosilci odgovornosti, temeljiti morajo na realnih ekonomskih in okoljskih kazalcih ter upoštevati zmožnosti in sposobnosti gospodarstva in družbe na uvajanje sprememb.

Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je na posvetu poudaril: »Ministrstvo si prizadeva za čim večjo okrepitev ambicioznosti energetske in podnebne politike Slovenije do leta 2030. Pri tem bo eden največjih izzivov za Slovenijo področje prometa, predvsem trajnostne mobilnosti, kateri je treba posvečati več pozornosti in sredstev. Poleg priprave posodobitve NEPN ministrstvo intenzivno pripravlja osnutek Podnebnega zakona, s katerim bomo po vzoru številnih evropskih držav tudi na zakonski ravni postavili okvir za ustrezno izvajanje podnebnih politik in ukrepov«.

Mag. Stane Merše, vodja konzorcija NEPN, ki strokovno podpira proces posodobitve NEPN, je izpostavil: »Učinkovita podpora zelenemu tehnološkemu prehodu v vseh sektorjih ključna prioriteta posodobitve NEPN. Na področju prometa se soočamo z več izzivi. Zahtevni cilji po zmanjšanju emisij iz prometa zahtevajo razvoj in oblikovanje ukrepov, ki ne bodo samo učinkoviti pri zmanjšanju emisij, temveč bodo tudi širše okoljsko, prostorsko, finančno, družbeno in na koncu tudi politično sprejemljivi. Noben kompromis ni idealen, vseeno pa ocenjujemo, da so predlagani ukrepi ambiciozni in realni ter učinkoviti in izvedljivi. Za njihov širši družbeni in politični konsenz pa je zagotavljanje pravičnega prehoda eden ključnih dejavnikov. Prehod na trajnostne prenove stavb, tj. prenove, ki rezultirajo v energetsko učinkovitih, varnih in okolju prijaznih stavbah, je ključna usmeritev prenove NEPN. Cilj je, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje in prenove stavb ter da sektor stavb z opuščanjem fosilnih goriv postane čim prej samooskrben, kar je strateškega pomena«.

Predstavitvi mag. Staneta Meršeta (IJS CEU) glede posodobitve NEPN s poudarkom na sektorju stavb in mag. Gregorja Pretnarja (PNZ) glede posodobitve ukrepov na področju prometa sta dostopni prek spodnjih povezav:

V zaključkih in priporočilih za NEPN so predstavniki gospodarstva izpostavili, da je ključno okrepiti vključenost strokovnjakov iz gospodarstva pri oblikovanju in spremljanju izvajanja strateških dokumentov za zeleni prehod. Hkrati je nujno vzpostaviti dolgoročno in predvidljivo politiko spodbud ter pospešiti sprejemanje zakonodajnih in nefinančnih ukrepov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje trajnostnih strategij.

V sektorju prometa se priporoča uvedba ukrepov za nadgradnjo regijskih strateških dokumentov povezanih s prostorskim in prometnim načrtovanjem, spodbujanje mobilnostih načrtov ter učinkovit javni potniški promet. Dodatno se priporoča definiranje konkretnih ciljev za elektrifikacijo osebnega motornega prometa po posameznih letih, kar bo omogočilo spremljanje učinkovitosti ukrepov in morebitno prilagajanje, in spodbujanje dinamičnih prevozov in sopotništva, ki lahko pripomore k razbremenitvi prometnega sistema. Ključno je tudi usklajevanje sektorja cestnih prevoznikov z drugimi deležniki, vključno z infrastrukturo, energetiko, izobraževanjem in finančnimi spodbudami. Zagovarja se pozitiven pristop za prehod na trajnostno mobilnosti, konkretno spodbude namesto sankcij.

Na področju zgradb je bilo izpostavljeno pravilo »Energetska učinkovitost na prvem mestu«, ki bi določilo prioritete za ukrepe energetske učinkovitosti, sledijo pa jim ukrepi, ki naslavljajo obnovljive vire energije. Konkretna opredelitev instrumentov za dosego ciljev NEPN za področje stavb bo zagotovila jasnost in usmeritve. Hkrati se za pospešitev izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost priporoča pregled finančnih mehanizmov, kot so EU skladi in Eko sklad, ter raziskovanje in uvedba novih motivacijskih mehanizmov, kot so energetska izkaznica in davčne olajšave. Dodatne ali višje spodbude za celovite ukrepe in prenove stavb pa bodo dodatno spodbudile trajnostne prakse, oz. energijsko učinkovite in zdrave stavbe. 

V smeri krožnega gospodarstva se priporoča uvedba učinkovitih finančnih spodbud za proizvodnjo, ki zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, z osredotočenostjo na implementacijo krožnih rešitev. Povezovanje spodbud za recikliranje neposredno z dejansko količino recikliranega materiala bo spodbudilo trajnostno ravnanje z viri in zmanjšanje odpadkov, kar je ključno za vzpostavitev krožnega gospodarstva.

VIR: MOPE