»Okoljska problematika, ki se vedno bolj kaže v luči podnebnih sprememb na eni ter energetska kriza na drugi strani, vse akterje, ki delujejo v okviru gradbenega gospodarstva, sili v razmislek, kako gradbeništvo oziroma graditeljstvo iz okoljsko in energetsko neprijazne gospodarske panoge prestrukturirati do bolj prijazne in s tem sprejemljivejše v skladu s smernicami, ki na področju Evropske unije že veljajo za krožno gradbeno gospodarstvo,« še dodaja Ficko.

 

Na posvetu, ki se ga je udeležilo okrog 100 udeležencev, ki so prišli iz državnih organov, arhitekturnih birojev, projektantskih podjetij, izvajalskih podjetij na področju gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, industrije gradbenega materiala, javnih naročnikov, gradbenih inštitutov, gradbenih, inženirskih ter arhitekturnih stanovskih združenj, so bile predstavljene številne rešitve glede doseganja ciljev, da do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov ter da gospodarska rast ne bo več v takem obsegu vezana na rabo energetskih virov.

 

Nezanemarljiv vpliv procesa graditve se torej začne že pri samem pridobivanju naravnih surovin, ki jih potrebujemo za gradnjo. Gradiva, ki jih porabljamo (vgrajujemo), so les, pesek, izdelki iz naftnih derivatov, kot sta bitumen in plastični materiali, ter rudnine. Okoljski vplivi zaradi deforestacije in izkoriščanja mineralnih surovin iz kamnolomov, peskokopov, glinokopov in rudnikov so vedno večji. Industrija površje trajno spreminja, širimo in povzročamo vedno več okoljske in širše gospodarske škode. Zato je razmislek, kako zmanjšati pridobivanje »novih« naravnih surovin za gradnjo in jih nadomestiti z že »uporabljenimi« eden ključnih izzivov gradbeništva v njegovi želji, da postane trajnostna in krožna gospodarska panoga.

 

Na posvetu so bile predstavljene in osvetljene številne možnosti uporabe obnovljivih gradbenih materialov in izdelkov v vseh vsebinskih vidikih gradbeništva, graditeljstva in gradbenih objektov, kot so cestogradnja, visoke gradnje (stanovanjski in industrijski objekti), okoljska gradnja (zemeljska dela, zelene gradnje) ter komunalna gradnja (različni vodi), seveda s poudarkom na varovanju okolja.

 

Organizator je skupaj z vsemi sodelujočimi (MNVP, MJU, ZAG, ZRMK, Kemijski inštitut, SSRS, GZS-ZGIGM ter podjetji STRUCTUM in IGMAT) iskal odgovore na ključno vprašanje, kako v gradbeništvu zmanjšati delež porabe naravnih mineralnih surovin z uporabo reciklatov, tako z možnostjo zamenjave tradicionalnih gradbenih proizvodov z naprednejšimi, ki vsebujejo mnogo nižji delež primarnih naravnih surovin kot tudi gradnjo različnih vrst konstrukcij gradbenih objektov in stavb z recikliranimi gradbenimi in drugimi proizvodi in izdelki, kot so jeklarska žlindra, odpadne avtomobilske gume, komunalno blato, industrijska konoplja, odpadni beton ter asfalt, itd.

VIR: GZS