120. obletnica rojstva Srečka Kosovela
Ljubljana, 18. marec 2024 – V Mladinski knjigi je ob 120. obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela izšel ponatis knjige Majhen Plašč, izbora Kosovelovih pesmi s spremno besedo Matevža Kosa, ki je prvič izšel leta 2004 v zbirki Kondor.
Ob svetovnem dnevu poezije, 120-letnici rojstva Srečka Kosovela in 100-letnici rojstva Ivana Minattija vas vabimo na dogodek Pesniki berejo pesnike, ki bo v četrtek, 21. 3. 2024, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Nastopili bodo pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Berger, pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska, pesnik, pisatelj, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer, pesnica, pisateljica in žena pesnika Ivana Minattija Lojzka Špacapan in pesnik, pisatelj in prevajalec Uroš Zupan – vsi brali bodo pesmi Kosovela, Minattija in tudi svojo poezijo.

O avtorju:
Srečko Kosovel (1904–1926) je bil pesnik in publicist. Maturiral je leta 1922 v Ljubljani, se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko, a komaj dvaindvajsetleten umrl. 

Pesništvo je v njegovem življenju zavzemalo pomembno mesto že od zgodnjih šolskih let. Leta 1920 je začel sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, začel je izdajati dijaški list Lepa Vida. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel mesečnik Mladina in postal njegov sourednik. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla in ni ohranjena. Prve otroške pesmi je objavil leta 1922 v mladinskih listih. V knjižni obliki so njegove pesmi izšle šele po smrti. 

Kosovelovo ustvarjalno obdobje je kratko, vendar zelo intenzivno. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, prevladujoči motivi so bili kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Kras je bil središče njegovega pesništva (npr. pesmi Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja), zato ga imenujejo tudi »lirik Krasa«. Nato je prešel v ekspresionizem. Razvil je vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi. Veliko njegovih pesmi govori o družbenih krivicah in mračni usodi Evrope (npr. Ekstaza smrti) in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (npr. Rdeči atom).

Velik del njegovega opusa predstavljajo tudi konstruktivistične pesmi, zbrane in izdane v pesniški zbirki Integrali, ki je leta 2003 izšla pri Cankarjevi založbi. Njegova dela so izšla pri mnogih slovenskih založbah (Izbrana proza pri Mladinski knjigi, Zbrane pesmi pri Beletrini, Vsem naj bom neznan pri Gogi).

Kosovelova literarna zapuščina odmeva tudi  mednarodnem prostoru. Njegova poezija je prevedena v več jezikov. 

VIR: MK