Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropsko združenje elektroenergetske industrije je pred letošnjimi evropskimi volitvami oblikovalo manifest za zakonodajno obdobje EU 2024–2029. V njem bodoče oblikovalce politik poziva, naj izpolnijo obljube zelenega dogovora s pospeševanjem elektrifikacije, opolnomočenjem potrošnikov in zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe z električno energijo.

Kot so zapisali, se Evropa trenutno sooča s številnimi izzivi, ki bodo vplivali na prihodnji energetski sistem in evropsko družbo nasploh. Ruska invazija na Ukrajino in kasnejše rusko energetsko izsiljevanje sta povzročila energetsko krizo v obsegu, kakršnega ni bilo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pokazali so se tudi prvi znaki deindustrializacije. Širše geopolitične napetosti ogrožajo dobavne verige za varno energijo danes in v prihodnosti. Vse to se dogaja prav v času, ko se podnebna kriza poglablja, zaradi česar energetska trilema cenovno dostopne, varne in trajnostne energije postaja vse večji izziv, s katerim se bodo morali evropski oblikovalci politik soočiti v naslednjem zakonodajnem obdobju.
Ključni del odgovora Evrope na ta izziv je po njihovem mnenju v neposredni elektrifikaciji, ki jo podpira močan integriran trg. Čista in obnovljiva električna energija, proizvedena v Evropi, bo zmanjšala emisije in nas hkrati postavila na pot k energetski neodvisnosti. Nove rešitve elektrifikacije bodo odjemalcem omogočile varčevanje z energijo in sprejemanje cenovno ugodnejših odločitev za razogljičenje njihovih potreb po prevozu in ogrevanju. Za to energetsko preobrazbo bo ustvarjenih približno tri milijone evropskih delovnih mest, kar bo vodilo do novih gospodarskih priložnosti za naslednje generacije.
Združenje opozarja, da je energetsko neodvisna prihodnost odvisna od zagotavljanja razogljičenja in s tem pospeševanja čiste in obnovljive elektrifikacije v tem desetletju, saj se za večino naših potreb po energiji še vedno zanašamo na fosilna goriva.
Pospeševanje elektrifikacije s čisto in obnovljivo električno energijo mora zato postati osrednji cilj evropske podnebne in energetske politike v naslednjem zakonodajnem obdobju. Za boj proti podnebnim spremembam je energetski prehod edina možnost. Prinesel bo številne koristi in je tudi najcenejša možnost za družbo. Izziv za prihajajoči mandat bo zagotoviti potrebne naložbe in hkrati zagotoviti cenovno dostopno električno energijo za odjemalce.
Po ocenah združenja, naj bi se poraba električne energije do leta 2030 povečala za približno 60 odstotkov. Kot opozarja, pa ne smemo podcenjevati industrijskih in komercialnih priložnosti, ki jih prehod ponuja Evropi v smislu industrijskih zmogljivosti, delovnih mest in rasti. Poleg tega bo razširjena elektrifikacija končnih uporabnikov prispevala k zmanjšanju porabe energije v gospodinjstvih. Vendar je vse to mogoče storiti le v močni in povezani EU z delujočim notranjim trgom.

Združenje v svojem manifestu bodoči Evropski komisiji predlaga pet prednostnih področij, na katera bi se po njihovem mnenju morali osredotočiti novi oblikovalci politik, da bi to lahko dosegli.
Kot prvo so izpostavili izvajanje že sprejetih zavez. Ker so bili v zadnjih petih letih za leto 2030 določeni številni cilji za razogljičenje, bodo novi oblikovalci evropskih politik EU predsedoval tik pred izpolnitvijo zastavljenih ciljev. To po mnenju združenja pomeni, da je treba podvojiti postopek izvajanja potrebne zakonodaje, da zagotovimo zmanjšanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030. Da se bodo lahko sprostile potrebne naložbe, je treba zdaj doseči cilje, dogovorjene v sprejetih svežnjih. To vključuje zagotavljanje, da so že dogovorjene direktive in uredbe za doseganje podnebne nevtralnosti pravočasno sprejeti na nacionalni ravni, s čimer se bo olajšala dolgoročna gotovost načrtovanja naložb, zato je treba pohiteti.  
Združenje bodoče oblikovalce politik poziva, naj začnejo ustrezne postopke ocenjevanja in prilagajanja že sprejete zakonodaje, zlasti svežnjev Čista energija za vse Evropejce in Pripravljeni na 55, in jih vključijo v poročilo o stanju energetske unije. Oblikovalci politik naj spremljajo napredek in podprejo države članice EU pri doseganju njihovih ciljev in tesno sodelujejo pri izvajanju NEPN držav članic. Če res ni nujno, naj se čim bolj izogibajo nepotrebnim spremembam že sprejete zakonodaje. 

Kot drugo prednostno področje izpostavljajo povečanje stopnje elektrifikacije. Električna energija predstavlja le 23 odstotkov vse porabljene energije v Evropi. To pomeni, da čeprav si močno prizadevamo za razogljičenje električne energije, se velik del gospodarstva še vedno zanaša na fosilna goriva. Če želimo doseči podnebne in energetske zaveze, moramo čim hitreje povečati elektrifikacijo, kar bo omogočilo tudi večjo energetsko učinkovitost. Študija, ki so jo pripravili v združenju kaže, da bo morala stopnja elektrifikacije do leta 2050 doseči približno 50–70 odstotkov. Srednjeročno pa moramo za dosego ciljev REPowerEU do leta 2030 doseči že 35 odstotkov. Zato morajo novi odločevalci postaviti prave mejnike in jasen načrt za uresničitev te poti. Prihodnje oblikovalce politik zato pozivajo, naj v stotih dneh od nastopa mandata objavijo akcijski načrt za elektrifikacijo. V njem bi morali določiti okvirni cilj 35-odstotne elektrifikacije končne porabe energije v EU do leta 2030. Poleg tega bi bilo treba v NEPN uvesti kazalnik elektrifikacije za spremljanje doseganja napredka. Poleg tega bi morali okrepiti prizadevanja za razbremenitev cene električne energije zaradi davkov in dajatev, da bi ustvarili ugodne gospodarske pogoje za odjemalce, da preidejo na manj onesnažujoče vire energije.

Kot tretje prednostno področje navajajo pospešitev oskrbe z obnovljivo in čisto energijo ob soočanju z izzivi novega energetskega sistema in tako zagotoviti varnost oskrbe z električno energijo. Energetska kriza v letih 2021–2022 se je odrazila v visokih cenah električne energije za evropske odjemalce. To je, skupaj s povezanimi vplivi na industrijsko proizvodnjo, oblikovalo novo politično in regulativno krajino, hkrati pa opozorilo na potrebo po spodbujanju strateške avtonomije EU. Na eni strani so cilji REPowerEU in nedavna evropska zakonodaja o oblikovanju trga z električno energijo ter Zakon o neto ničelni industriji ublažili te izzive. Po drugi strani pa je energetska kriza ustvarila tudi priložnost za domačo oskrbo z neto ničelno energijo. Evropska industrija in energetski sistem imata priložnost, da postaneta bolj odporna in manj izpostavljena zunanjim pretresom na energetskem trgu. 
Prihodnje oblikovalce politik zato pozivajo, da revidirajo obstoječo strategijo energetske varnosti in začrtajo ključna tveganja in ranljivosti verig oskrbe z energijo. Krepijo naj notranji energetski trg ter zagotovijo ugodno, predvidljivo in tehnološko nevtralno naložbeno okolje za doseganje cilja brezogljičnosti EU. Poleg tega naj zagotovijo tudi, da je čista in obnovljiva energija ustrezno vključena v elektroenergetski sistem.

Kot naslednje prednostno področje združenje izpostavlja nov dogovor o energetski infrastrukturi, ki bo spodbujal širitev in digitalizacijo elektroenergetskih omrežij. Kot so zapisali, zelene prihodnosti Evrope ni brez nadgrajenega električnega omrežja. Do leta 2030 bo namreč na distribucijska omrežja priključenih več kot 80 odstotkov novih virov električne energije iz OVE. Distribucijska omrežja so hrbtenica digitalnega in energetskega prehoda ter zagotavljajo stalen in zanesljiv pretok električne energije. Vendar pa se evropska distribucijska omrežja starajo, zato je nujno treba vlagati v omrežja, da bodo ustrezala svojemu namenu v vse bolj razogljičenem, decentraliziranem in digitaliziranem elektroenergetskem sistemu.
Prihodnje oblikovalce politik zato pozivajo, naj predlagajo nov drzen politični projekt - dogovor o energetski infrastrukturi. Ta bi moral predlagati inovativna regulativna načela, ki odražajo spremembe okvirnih in naložbenih pogojev ter omogočajo predvideno gradnjo elektroenergetske infrastrukture.

In ne nazadnje, združenje v svojem manifestu nove prihodnje oblikovalce politik opozarjajo še, da je treba omogočiti zeleni prehod, ki bo služil vsem potrošnikom. Kar 70 odstotkov koristi energetskega prehoda je odvisnih od dejanj odjemalcev, vendar jih pri tem sodeluje le 30 odstotkov. Energetski prehod bi moral zagotoviti, da lahko vsi odjemalci, od energetsko intenzivnih podjetij do gospodinjstev, uporabljajo in si privoščijo trajnostno energijo. Energetska kriza je razkrila sposobnost in pripravljenost odjemalcev, da hitro prilagodijo svojo porabo, da bi bili bolj energetsko učinkoviti. To sta omogočili inovativnost in fleksibilnost ponudbe. Ukrepati je treba takoj in odstraniti ključne ovire, kar bo spodbudilo odjemalce in spremenilo njihove izkušnje.
Bodočim oblikovalcem politik predlagajo, naj spodbujajo udeležbo in zaščito potrošnikov pri energetskem prehodu s pomočjo inovativne konkurence in digitalnih tehnologij. Spremljajo naj učinke oblikovanja cen ogljika in podpirajo države članice EU pri uvedbi spremljevalnih ukrepov, ki bodo podprli ustrezne rešitve glede cenovno dostopne električne energije za odjemalce. Za konec so poudarili še, da morajo bodoči oblikovalci politik spodbujati partnerstva in stroškovno konkurenčno sodelovanje evropske industrije, da bi ji omogočili globalno konkurenčnost.

VIR: Naš Stik