»Gre za pomemben mejnik na področju rokodelstva, saj smo si za sprejetje zakona prizadevali kar 20 let. Zato gre na tem mestu pohvala tudi resornemu ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da je predlog zakona končno ugledal luč sveta,« je ob tem poudaril predsednik sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS Jernej Bortolato.

S tem, ko smo definirali, kaj je rokodelstvo in kaj so rokodelska znanja, imamo podlago za urejevanje tudi ostale področne zakonodaje te obrtne dejavnosti. V Sloveniji je registriranih okrog 400 rokodelcev, kar pomeni, da gre za izumirajočo obrt. Zato je še toliko bolj pomembno, da zagotovimo ustrezen prenos znanj na mlajše generacije in izboljšamo pogoje dela rokodelcem, saj bomo le tako lahko ohranili ta segment naše kulturne dediščine.

 

Namen predloga zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva je ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine. Zakon uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oziroma s podeljevanjem naziva vrhunski rokodelec ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za izvajanje slednjega bo z zakonom pooblaščena Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Pri oblikovanju predloga zakona so bili vključeni vsi nosilci podpornega okolja rokodelstva: pristojno ministrstvo, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

VIR: OZS