Na 35. skupščini družbe PETROL, d.d., je bilo prisotnega 72,92% kapitala z glasovalno pravico. Člana Strokovnega sveta VZMD, dr. Zlatko Jenko in mag. Jožko Čuk, sta kot pooblaščenca VZMD prejela 310 pooblastil, od skupno 1.052 pooblastil, kolikor so jih delničarji oddali 10 predlaganim pooblaščencem v okviru organiziranega zbiranja. Skupščina se je, navkljub uradno vloženim Nasprotnim predlogom VZMD, žal le seznanila s poročili Uprave in Nadzornega sveta o nastali škodi zaradi regulacije cen energentov v letu 2022 (in perspektivi v 2023) ter ne-povračilu škode s strani Republike Slovenije in Republike Hrvaške. V primeru obeh držav je Uprava ocenila cca. 210 mio € izgube v letu 2022 in predvidoma 240 mio € v letu 2023.
Zato je VZMD že po samem sklicu skupščine vložil Nasprotna predloga, ki sta - poleg sicer predlagane seznanitve - predvidevala še izrecne napotke Upravi za ukrepanje. Kljub dejstvu, da družbi PETROL grozi enormno oškodovanje in je tudi sama javno objavila Nasprotna predloga VZMD, se je predsedujoči skupščini, Uroš Pogačnik (odvetnik in direktor Odvetniške družbe Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji), »osebno« odločil, da Nasprotna predloga naj ne bi bila dopustna, saj naj bi šlo za razširitev dnevnega reda, zaradi česar ju je »zavrgel«! Dr. Jenko je argumentirano protestiral zoper takšno ravnanje predsedujočega, pa tudi sicer je razprava na 3,5 urni skupščini v pretežni meri potekala v kontekstu Nasprotnih predlogov VZMD - v zvezi s tem pa so bile podane tudi nekatere zaveze. Tako bosta Nasprotna predloga VZMD v bistvenem delu bržčas vključena tudi na dnevni red naslednje, 36. skupščine družbe PETROL, ki je že sklicana za 23. januarja 2023.
Že na tokratni skupščini pa je dr. Zlatko Jenko izpostavil, da »sta Uprava in Nadzorni svet v poročilu predvsem okrivila državo, ker ni ugodila zahtevku za refundacijo izgube, ki jo je družba utrpela na račun Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov,« in opozoril, da »skupščina ni parlament, ki bi obravnaval delovanje in odzivnost pristojnega ministrstva ter vlade, ampak obravnava in ocenjuje delo poslovodstva družbe Petrol, ki pa - po njegovem mnenju - v dani situaciji ni bilo povsem ustrezno in pravočasno. Če je namreč uprava smatrala, da je Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, oblikovanju cen elektrike in plina pravno sporna, bi jo že na samem začetku morala z ustreznimi pravnimi sredstvi izpodbijati. Uprava je namreč navajala, da v Uredbi ni ustreznega "protokola" za uveljavljanje refundacije na račun regulacije cen in izgube iz tega naslova, ki nastane upravičencu. Ker očitno tega ni storila, bi morala na pristojno ministrstvo pošiljati zahtevke, ki bi imeli status računa (fakture - v skladu z računovodskimi standardi). V primeru ne-poravnave računa pa poslati opomin z najavo tožbe (izvršbe)!«
Na podobno je na skupščini opozoril tudi delničar Albin Rome, nekdanji dolgoletni direktor Geoplina - ob zelo podobnem problemu v preteklosti ter s pozivom Upravi k možnemu sklicevanju na tozadevno sodno prakso. Uprava je navedla, da je na pristojno ministrstvo naslovila kar 19 dopisov, ki pa po mnenju dr. Jenka »nimajo narave računa in tako obveznost države do Petrola nima statusa terjatve ter ne bo zajeta v Izkazu poslovnega izida za leto 2022, kar je zelo narobe - Petrol bo zaradi  slabega poslovnega rezultata predvidoma omejil investicije za 100 mio € in težko izvedel t.i. zeleni prehod,« sklenil je z dejstvom, da »pričakovana izguba, zaradi regulacija cen iz naslova vladne uredbe, ne more biti "obveza pokrivanja izgube" družbe Petrol, ampak gre za obveznost države!«

Dogajanje na skupščini je spremljala ekipa VZMD.tv ter pripravila
VIDEO REPORTAŽO: https://www.youtube.com/watch?v=atVxTSRWNyM

VIR: VZMD