Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec leta 2022 sprejelo Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 in nadgradilo ukrepe za varstvo in trajnostno upravljanje morja iz preteklega obdobja (2016-2021).

Ministrstvo za naravne vire in prostor je konec leta 2022 sprejelo Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 in nadgradilo ukrepe za varstvo in trajnostno upravljanje morja iz preteklega obdobja (2016-2021). Vizija Načrta upravljana z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 je da se z ukrepi, ki so pripravljeni z upoštevanjem ekosistemskega pristopa zagotovi čisto, zdravo, biotsko raznoliko morsko okolje, ki je produktivno in bo ob trajnostni rabi zagotavljalo ekosistemske storitve morja.
 
Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022-2027 med drugim naslavlja sledeče ključne izzive na področju varstva in trajnostne rabe slovenskega morja:
  • z učinkovitim upravljanjem zavarovanih območij ter zagotovitvijo povezljivosti morskih habitatov se ohranja in preprečuje upad biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena za zdravo morsko okolje in je neizmerna kvaliteta slovenskega morja, 
  • z učinkovitim in usklajenim prostorskim načrtovanjem na morju in drugimi prostorskimi ukrepi se preprečuje prekomerno izrabo morskega okolja, saj se na in ob slovenskem morju že sedaj odvijajo številne dejavnosti (pomorski promet, turizem, rekreacija, marikultura, in tako dalje),
  • z ukrepi trajnostnega morskega ribištva zagotavlja trajnostno rabo morskih virov in s tem vir prehrane za ljudi,
  • čezmejno sodelovanje, saj je slovensko morje del morske podregije Jadransko morje in regije Sredozemsko morje. Zavedati se moramo, da na morju ni meja, zato je za učinkovito sodelovanje s sosednjimi morskimi državami in ostalimi državami podregije in regije izrednega pomena za varstvo in trajnostno upravljanje slovenskega morja.  Slovenija bo tako med drugim  v letošnjem letu gostila 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije (Konvencija varstva Sredozemskega morja), ki bo potekalo od 4. do 8. decembra v Portorožu. Na zasedanju  se bodo na srečanju ministrov držav pogodbenic Barcelonske konvencije, predvidoma dotaknili tudi različnih scenarijev razvoja sredozemskega območja in  s tem povezanih odločitev za okrepitev okoljske in podnebne vzdržnosti.
 

Zadnjih nekaj let se sicer  krepi zavedanje, da ima netrajnostno ravnanje družbe z morskimi ekosistemi pomembne negativne posledice na morja. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Pomembno grožnjo kakovosti morij predstavljajo tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na spremembe v dinamiki procesov morskih ekosistemov.
 
Osrednja tema Svetovnega dne oceanov za leto 2023 je: Plimovanje se spreminja (v angleščini Tides are changing), ki nagovarja vse deležnike, da čimbolj aktivno pristopijo k varstvu in ohranjanju oceanov.

VIR: MNVP