Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozorila na to, da je zaradi suše in posledično pogina rib, izbruha določenih bolezni, pojava parazitov in izgube krmnih dni stanje v ribogojstvu zelo kritično.
(Ljubljana, 31. avgusta 2022) – Predsednik KGZS Roman Žveglič je danes na novinarski konferenci, ki je bila v ribogojnici Vodomec v Zalogu pri Cerkljah, opozoril, da je letošnja suša povzročila visoko gospodarsko škodo tudi ribogojcem. »Škoda je velika, pojavlja se pri vseh ribogojcih po Sloveniji, pri nekaterih bolj, pri nekaterih manj, so pa letos imeli velike stroške s tem, da so prečrpavali vodo, ji dodajali tekoči kisik in s tem poskušali ohranjati stalež ribe, da ni prišlo do pogina, dokler je bil pretok vode. Potem, ko je še ta usahnil, je bilo proizvodnje konec,« je poudaril Žveglič.
Miha Štular, tajnik strokovnega odbora za akvakulturo in morsko ribištvo pri KGZS, je nanizal nekaj težav, s katerimi se ubadajo ribogojci. »Od marca je pri mladicah poginilo približno 20.000 kilogramov rib, kar pri odrasli ribi predstavlja vsaj 100.000 kg rib konzumne velikosti. Vrednost škode je ocenjena na približno 200.000 evrov. Pri konzumnih ribah je poginilo za 40.000 kilogramov rib, njihova vrednost pa je ocenjena na približno 200.000 evrov,« je dejal Štular. Pri tem pa je opozoril, da bo še večja škoda prihodnje leto, ko ribogojci ne bodo imeli zadosti mladic za zapolnitev gojitvenih zmogljivosti in bo posledično velik izpad prihodka iz ribogojske dejavnosti.
Da nimajo ribogojci težave le zaradi suše, pa je opozoril lastnik ribogojnice Vodomec Janez Vidmar: »Zvišali so se nam tudi vhodni stroški. Krma se je v primerjavi z lanskim letom podražila za 20 do 25, elektrika in tekoči kisik za od 30 do 60, embalaža za ribe pa kar za 70 %.« Veliko težav jim povzročajo tudi vse višje cene energentov.
Na drugi strani pa ribogojci ob vseh teh težavah niso upravičeni do ugodnih posojil za nakup krme in ureditev poslovanja. Nekateri so zato primorani začeti odpuščati svoje zaposlene. Tistim, ki so prejeli sredstva ESPR za investicije v ribogojstvo in predelavo rib, grozi vračilo sredstev v primeru nedoseganja kazalnikov rezultatov. Posledice bodo čutili tudi potrošniki, saj bo nakup domače, sveže očiščene ribe okrnjen.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je vložila amandma na predlog Zakona o pomoči gospodarstvu, s katerim predlaga, da bi ribogojci bili med upravičenci za finančno pomoč v okviru gospodarstva. Tu se namreč porabi veliko električne energije, saj ribogojstvo zahteva prečrpavanje vode, vzdrževanje pretoka vode ter vzdrževanje temperature vode in zadostne količine kisika. Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal: »Za kmetijstvo se pripravlja pomoč, ki gre po hektarjih in po površinah, tukaj pa seveda tega ni. Zato je naša naloga, da opozorimo ministrstvo in vlado na težave, ki se dogajajo na tem področju.« S predlaganim amandmajem KGZS med upravičence vključuje rejo perutnine, kunčjerejo ter pridelavo v rastlinjakih. Hlevi za rejo perutnine in rejo kuncev so veliki porabniki električne energije, saj je treba hleve prezračevati, dodatno osvetljevati in dogrevati.
Video posnetek novinarske konference si lahko ogledate TUKAJ.
Slikovno gradivo je dosegljivo TUKAJ.
PR: KGZS
Miha Štular, tajnik strokovnega odbora za akvakulturo in morsko ribištvo pri KGZS, je nanizal nekaj težav, s katerimi se ubadajo ribogojci. »Od marca je pri mladicah poginilo približno 20.000 kilogramov rib, kar pri odrasli ribi predstavlja vsaj 100.000 kg rib konzumne velikosti. Vrednost škode je ocenjena na približno 200.000 evrov. Pri konzumnih ribah je poginilo za 40.000 kilogramov rib, njihova vrednost pa je ocenjena na približno 200.000 evrov,« je dejal Štular. Pri tem pa je opozoril, da bo še večja škoda prihodnje leto, ko ribogojci ne bodo imeli zadosti mladic za zapolnitev gojitvenih zmogljivosti in bo posledično velik izpad prihodka iz ribogojske dejavnosti.
Da nimajo ribogojci težave le zaradi suše, pa je opozoril lastnik ribogojnice Vodomec Janez Vidmar: »Zvišali so se nam tudi vhodni stroški. Krma se je v primerjavi z lanskim letom podražila za 20 do 25, elektrika in tekoči kisik za od 30 do 60, embalaža za ribe pa kar za 70 %.« Veliko težav jim povzročajo tudi vse višje cene energentov.
Na drugi strani pa ribogojci ob vseh teh težavah niso upravičeni do ugodnih posojil za nakup krme in ureditev poslovanja. Nekateri so zato primorani začeti odpuščati svoje zaposlene. Tistim, ki so prejeli sredstva ESPR za investicije v ribogojstvo in predelavo rib, grozi vračilo sredstev v primeru nedoseganja kazalnikov rezultatov. Posledice bodo čutili tudi potrošniki, saj bo nakup domače, sveže očiščene ribe okrnjen.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je vložila amandma na predlog Zakona o pomoči gospodarstvu, s katerim predlaga, da bi ribogojci bili med upravičenci za finančno pomoč v okviru gospodarstva. Tu se namreč porabi veliko električne energije, saj ribogojstvo zahteva prečrpavanje vode, vzdrževanje pretoka vode ter vzdrževanje temperature vode in zadostne količine kisika. Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal: »Za kmetijstvo se pripravlja pomoč, ki gre po hektarjih in po površinah, tukaj pa seveda tega ni. Zato je naša naloga, da opozorimo ministrstvo in vlado na težave, ki se dogajajo na tem področju.« S predlaganim amandmajem KGZS med upravičence vključuje rejo perutnine, kunčjerejo ter pridelavo v rastlinjakih. Hlevi za rejo perutnine in rejo kuncev so veliki porabniki električne energije, saj je treba hleve prezračevati, dodatno osvetljevati in dogrevati.
Video posnetek novinarske konference si lahko ogledate TUKAJ.
Slikovno gradivo je dosegljivo TUKAJ.
PR: KGZS
