Svetovno priznana zgodovinarka se vrača z drugo sezono oddaje Zakladi z Bettany Hughes, ki bo na sporedu 18. avgusta ob 21.05 na programuViasat History

Svetovno priznana zgodovinarka se vrača z drugo sezono oddaje Zakladi z Bettany Hughes, ki bo na sporedu 18. avgusta ob 21.05 na programuViasat History in v kateri bo osvetlila najbolj izjemne zaklade sveta. Skupaj z Bettany bomo potovali po starodavnih svilnih poteh, poteh začimb v Azerbajdžanu ter od Cipra do Turčije, odkrivali bomo raznoliko zgodovino Albanije in raziskovali puščave Jordanije. V članku predstavljamo Afroditin izvor in odkrivamo naravno čudo: ognjeni zid, ki gori že več desetletij. 


V Azerbajdžanu že od petdesetih let prejšnjega stoletja gori ognjeni zid


V bližini Bakuja, glavnega mesta Azerbajdžana, se na polotoku Absheron nahaja nenavaden pojav, ki se imenuje Yanar Dagh ali Goreča gora. Ime je na mestu, saj je Yanar Dagh eno najbolj čudovitih naravnih čudes na svetu: do tri metre visoki plameni zemeljskega plina, ki uhaja izpod zemlje. Ti ognjeni zublji so skozi zgodovino zaznamovali to izjemno pokrajino in pritegnili pozornost popotnikov z vsega sveta, vključno z Alexandrom Dumasom v 19. stoletju. Dumas je ta ognjena polja v svojih delih primerjal z vulkanom Vezuvom nad Pompeji. Zapisal je, da ti plameni nikoli ne ugasnejo in da jih ne morejo pogasiti niti vetrovi niti nevihte. In sploh ni pretiraval: nekateri plameni od časa do časa ugasnejo, toda ena stena gori vse od leta 1950, ko jo je po naključju s cigareto prižgal pastir.


Le nekaj kilometrov stran se ta nenavadna pokrajina ponaša s še enim naravnim čudežem, ki ga poganja zaloga plina: blatnimi vulkani. V Azerbajdžanu je več kot 700 blatnih vulkanov – nekateri so stari 25 milijonov let, veliki pa so od nekaj metrov v širino in višino do 700 metrov v višino in 10 kilometrov v širino. Ti vulkani ne nastajajo zaradi vrele magme, temveč zaradi metana, ki pod zemljo razburka vodo in tvori mehurčkaste bazene. Zanimivo pa je, da so v Azerbajdžanu hladni, pogosto le tik nad lediščem. 


Ciper velja za rojstni kraj Afrodite, vendar tam ni bila upodobljena kot lepotica, temveč kot kos kamna


Otok Ciper leži na stičišču Evrope, Azije in Afrike. Stoletja so tu domovale čezmorske sile in vplivne države, po mitu pa se je tu rodila boginja ljubezni Afrodita. Glede na zgodbe se je Afrodita rodila na zelo nenavaden način. Ko je boga neba Urana kastriral njegov sin, so njegove genitalije vrgli v morje blizu Cipra. Tam so se združile z morsko peno in na čudovit način se je rodila najlepša boginja grškega panteona. V antičnih časih so se na otok zgrinjali romarji, da bi jo prosili za pomoč v ljubezenskih in življenjskih zadevah: na otoku najdemo na stotine figuric, ki spominjajo na vse, ki so se prišli poklonit Afroditi. Zanimivo je, da je na splošnih upodobitvah boginja prikazana kot klasična lepotica, na Cipru pa je imela precej presenetljivo manifestacijo: veliko skalo, imenovano Afroditina skala ali Petra tou Romiou. Zgodnji vzhodni kulti so pogosto častili abstraktne predmete kot simbole. Afrodita je tako bitje iz prazgodovine kot iz klasičnih mitov. Ciper je že stoletja imel svoje simbole plodnosti, ki so se lahko pomešali z mednarodnim vplivom. Tako se je rodila zgodba o Afroditi na Cipru, ki je še danes priljubljen cilj popotnikov. Lokalni mit pripoveduje, da bo vsakdo, ki bo plaval ob Afroditini skali, blagoslovljen z večno lepoto.


V antičnih časih so ljudje z vsega sveta prihajali na Ciper, da bi častili to boginjo, s čimer so njenemu mitu dodali nove plasti in ustvarili ne le zapleten, močan lik s številnimi skrivnostmi, temveč tudi simbol, ki odraža življenja, ljubezni in želja žensk in moških, ki so živeli tisočletja pred nami. 


Bettany Hughes nam bo na svojih potovanjih pokazala nove plati zgodb, za katere smo verjeli, da jih že dodobra poznamo in z nami delila še veliko drugih zakladov – samo na Viasat History

PR - Agencija Grayling