Avtor:

Avtor fotografij:

Prihodnje leto v veljavo stopa direktiva o trajnostnem poročanju podjetij, ki zajemajo okoljska, družbena in upravljavska področja. Tematiko, ki bo v prihodnje bistveno vplivala na strateške odločitve podjetij, so podrobneje predstavili na včerajšnji konferenci Energetika in okolje ’23.

Trajnostno poročanje je področje, na katerem moramo delati največ, najbolj intenzivno, strateško in inovacijsko, je na 13. vrhu zelene energetike o tematiki dejala Mojca Markizeti iz Deloitta. Poudarila je, da nas že v letu 2024 čaka poročanje po standardih strategij trajnostnega razvoja (ESG), letošnje leto pa je generalka za pripravo ESG strategije podjetja.

ESG zajema standarde presojanja vlaganj v podjetjih in nujno je, da podjetja poslovanje prilagodijo trajnostnemu razvoju s poudarkom na ukrepih za obvladovanje naraščajočih okoljskih in klimatskih tveganj. Najslabše je, je dodala Markizetijeva, da podjetja ne spreminjajo svoje strategije in da poslujejo kot običajno, mimo obvladovanja teh tveganj.

Dilema, ki se ob tem pojavlja, je, da ni enotnih navodil oziroma recepta, kako se lotiti ESG. Poudarila je, da nas čaka težko obdobje, ko se mora gospodarstvo lotiti tveganj, ki bodo podlaga za dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne investicije. Šele ko se bodo investicije povrnile, pa se bo trend obrnil navzgor tako gospodarsko kot okoljsko.

Na področju trajnostnih strategij pa se oblikuje tudi primerjalna lestvica, ki bo prikazala globalno stanje v novi luči, čeprav trajnostno poročanje v svetu ni novost, že do zdaj so namreč podjetja glede trajnosti poročala na različne načine in po različnih standardih, nova zakonodaja na tem področju pa prinaša poenotenje. Neposredno se bo nova direktiva dotaknila 75 odstotkov evropskega gospodarstva, pa tudi velik del gospodarstva izven Evropske unije, ki posluje znotraj povezave. Standardi ESG, ki naj bi bili potrjeni junija, tako zajemajo dva krovna standarda, pet okoljskih, štiri družbene in enega upravljavskega.

Obseg in moč standardov pa se bosta letno povečevala, saj v prihodnje sledijo nove zahteva na področju upravljanja, kjer bo zahtevana izkazana odgovornost izvršnih odborov in direktorjev, na področju sodelovanja z deležniki, ki morajo biti aktivno vključeni v procese strateškega odločanja, na področju matrike dvojne pomembnosti, ki se nanaša na medsebojne vplive z okoljem, poročanje bo moralo postati integrirano, nove zahteve pa se nanašajo še na revidiranje, komuniciranje, taksonomijo in druga področja.

V problematiko trajnostnega poročanja so že zagrizli v podjetju SMARTIS, kjer na področju podatkov, monitoringa in integracije podatkov nudijo rešitev IMB Envizi. Predstavnik podjetja, dr. Blaž Peternel, je povedal, da nove zahteve za podjetja predstavljajo tehnološki in procesni izziv; trajnostne strategije in posledično trajnostno poročanje pa bodo zahtevali tako vlagatelji, ki želijo naložbe v dobro vodena podjetja, zaposleni, ki vse bolj upoštevajo okolje, vrednote in družbene zaveze, potrošniki, ki pričakujejo trajnostne produkte, in nenazadnje zakonodaja, ki zahteva obvezno poročanje o trajnostnih vidikih poslovanja.

K trajnostnemu poročanju bodo zavezana najprej podjetja, ki so že nefinančno poročala, nato vsa velika podjetja, kasneje pa tudi srednja in majhna, ki kotirajo na borzi. Poročati bodo morali o vplivu podjetja na okolje, ljudi oziroma družbo ter podati informacije o upravljanju podjetja in informacije o vplivu trajnostne strategije na podjetje ter vplivih podjetja na trajnostne cilje. To bo od podjetij zahtevalo znatne napore pri pripravi na trajnostno strateško poslovanje – od preoblikovanja procesov do uvedbe načinov pristopanja k trajnosti, do zbiranja podatkov, določanja ciljev in kazalnikov.

Na trgu so se ob tem že pojavile programske rešitve, ki nudijo zbiranje podatkov in pripravo na analizo, kar bo podjetjem ponudilo hitrejše prepoznavanje odmikov od ciljev, izboljšave na področju energetskega upravljanja, boljšo podporo pri odločanju in celo zmanjševanje stroškov

VIR: Naš Stik