sreda, 25.10.2023

Ljubljana, 25. oktobra (STA) - Vlada je danes določila besedilo predloga zakona o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank. Z njim bo v nacionalni pravni red prenesla evropsko direktivo o serviserjih in kupcih kreditov, katere cilj je spodbuditi razvoj sekundarnega trga nedonosnih kreditov ob hkratni ohranitvi varstva potrošnikov.

Kot je sporočil urad vlade za komuniciranje, se povprečni delež nedonosnih kreditov v bančnem sistemu EU zaradi celovite prenove bančne zakonodaje na evropski ravni v zadnjih letih postopno zmanjšuje. Kljub temu pa je po mnenju Evropske centralne banke še prezgodaj, da bi lahko zanemarili tveganje ponovnega poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja bank.

"Posledice pandemije covida-19 še niso v celoti odpravljene, hkrati pa izzive predstavljajo ruska agresija na Ukrajino, omejevalni ukrepi zoper Rusijo, energetska kriza, nižja gospodarska rast in še vedno visoka inflacija," navaja urad.

Zato je bila sprejeta evropska direktiva o serviserjih kreditov in kupcih kreditov, katere glavni namen je spodbuditi razvoj sekundarnih trgov za slaba posojila v bančnem sektorju EU in s tem preprečevati ponovno povečanje deleža teh posojil.

"Ker v domačem pravnem redu to področje še ni urejeno, kot predvideva navedena direktiva, smo pripravili poseben zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank. Ta bo bankam omogočal, da na ravni EU prodajajo nedonosne kreditne pogodbe na učinkovitih, konkurenčnih in preglednih (sekundarnih) trgih slabih posojil," v vladnem sporočilu pojasnjuje finančno ministrstvo in dodaja, da gre za ukrep, ki bo pozitivno vplival na stabilnost bančnega in finančnega sistema EU.

Predlog zakona določa Banko Slovenije kot nadzorni organ za izvajanje nadzora nad zakonitostjo poslovanja kupcev in serviserjev kreditov na območju Slovenije, pristojna pa bo tudi za izdajo dovoljenja družbam, ki bodo opravljale dejavnost servisiranja kreditov.

Predlog zakona ohranja varstvo in pravice kreditojemalca v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja varstvo potrošnikov, potrošniške kredite, osebne podatke in obligacijska razmerja, v določenih primerih pa varstvo kreditojemalca še povečuje, so pojasnili.

VIR: Tax Fin LEx