Spoštovani, 

Dne 23. avgusta 2022 smo Civilna iniciativa RT-38 in Mestna četrt Koroška vrata organizirali srečanje s  predstavniki mestne občine, katerega so se udeležili tudi predstavniki Mestne občine Maribor v.d.  direktorja mestne uprave Srečko Đurov, podžupan Gregor Reichenberg in Maja Reichenberg Heričko.  Srečanja so se udeležili tudi nekateri mestni svetniki, številni predstavniki mestne četrti in občani. 

V iniciativi smo izrazili nestrinjanje z občinskim prostorskim načrtom na območju RT-23 z dopuščanjem gradnje dveh stolpnic P+18 z več etažno podzemno garažo. Hkrati smo podali nestrinjanje s  predvideno lokacijo rekreacijske steze v neposredni bližini stanovanjskih hiš. 

Gospod Reichenberg in ga. Maja Reichenberg Heričko sta podala obrazložitev in pojasnila spremembe  namembnosti in idejni osnutek predlagane gradnje v občinskem prostorskem načrtu na območju RT 23 in predstavila umestitev predvidene stolpnice P+18 in njeno nadaljevanje horizontalno proti severu  v objekt z etažnostjo P+5. Stolpnica naj bi bila namenjena študentskim domovom. 

V iniciativi RT-38 izpostavljamo, da predvidena izgradnja grobo posega v obstoječe gabarite,  poseljenost in namembnost območja, ki je na robu najožje cone vodovarstvenega območja.  Predstavniki mestne četrti ne pristajamo na namišljene prostorske dominante, ki si jih zamislijo  posamezniki pripravljavca gradiva ali vplivni zastopniki interesov kapitala. Pristajamo na standarde  krajinskega načrtovanja, zelenega in mehkega prehoda. Z načrtovano stolpnico gre za grob poseg v  prostor mestne vpadnice in je v nasprotju s smernicami Nove evropske Bauhaus iniciative in  Evropskega zelenega dogovora, ki naj bi jim sledila tudi Trajnostna urbana strategija MOM (Maribor ima priložnosti, MOM 2015) z mehkimi prehodi iz urbanega v ruralno okolje. Trajnostna urbana  strategija MOM navaja protiukrepe demografski eroziji in getoizaciji, zavzema se za mestne soseske z  lastno identiteto in predvsem trajnostni urbanizem kot družbeno platformo z ukrepi za trajnostno  upravljanje zelenih površin. Utemeljeno izražamo skrb, da bi tovrstna stopnica v mestni četrti s  pretežno stanovanjskimi hišami privedla do getoizacije in razvrednotenja nepremičnin stanovanjske  soseske. 

Predložen OPN krši strategijo z ukinjanjem zelene površine v območju RT-23 v ožjem vodovarstvenem  območju. Naj izpostavimo ukrep 27: Preureditve zelenega obroča, ki stremi k prelevitvi iz sorazmerno  funkcionalno pasivne prvine sistema v programsko, oblikovno in upravljavsko bolj privlačen obmesten  zeleni prostor.  

V prvi meri moramo izpostaviti, da sprememba namembnosti in tipologija gradnje na RT-23 z  načrtovano P+18 stolpnico krši Ukrep 32: Voda kot kvaliteta in potencial. Ob gradnji temeljev bi prišlo  do grobega posega v okolje. Globina izkopa naj bi segala blizu meje nivoja podtalnice, ki ima lahko  resne okoljevarstvene posledice v smislu onesnaževanja podtalnice kot glavnega vira pitne vode ter  trajno degradacijo tal. Naravne danosti kot je velika prepustnost peščeno prodnatih dravskih naplavin  in večja kislost tal in podlage, poveča mobilnost in možnost pospešenega izpiranja težkih kovin in  drugih škodljivih snovi v podtalnico. Prav v času podnebnih sprememb z napovedjo pogostejših sušnih  obdobij naj bo v javno dobro glavna prioriteta razvoja Maribora ohranjati oz. varovati neoporečnost  trajnostnega vira pitne vode na Vrbanskem platoju, saj ta pokriva do 70 % potreb mariborskega  vodovodnega sistema. Obstaja utemeljena skrb, da bodo gradbena dela vplivala na premeščanje  težkih in prehodnih kovin v globlje ležeča prepustna tla kot posledica nekdaj aktivnih industrijskih  obratov Hidromontaže, Primata in Tipo (lakirnica, predelovalnica kovin), bližje ležečega obrata Nikrom  ter nekdanje gramoznice (odlagališče splošnih odpadkov iz celotne mestne občine). Težke in prehodne  kovine v predvidenem območju gradnje še zmeraj presegajo mejne in opozorilne vrednosti. MOM  pozivamo k predložitvi analiznega poročila vsebnosti težkih kovin v tleh na več mestih predvidenega  območja gradnje.  

Sprememba namembnosti in tipologije gradnje na RT-23 in RT-41 krši podukrep strateško celostno  in dinamičnega prostorskega planiranja. Dominanta z visokogradnjami, katero predlaga pripravljavec,  ni strokovno utemeljena iz krajinskega in urbanistično strukturnega vidika. Območje RT-41 je  preskromno odmerjeno, da bi stolpnica lahko kvalitetno sooblikovala primerno uravnotežen prostor  mestne četrti.  

Stolpnica vpliva v celotni vertikali na okoljske razmere, izpostavljamo toplotni učinek, gibanje zraka,  tla, hidrogeologijo predvsem, ker na severni in zahodni strani meji na najožje vodovarstveno območje. 

Predvideno območje gradnje z vidika polnjena vodonosnika predstavlja pomembni hidrogeološki  prehod proti mestu. Predvidevamo, da bo tovrstni objekt med izgradnjo in po njej negativno vplival  na tok podzemne vode, zato pozivamo, da se predloži analiza vpliva na vodovarstveno območje med  in po izgradnji objekta.  

Nadalje gradnja tovrstnega objekta prinaša številne negativne posledice na stanovanjsko sosesko,  predvsem z osenčenjem vpliva na dnevni in sezonski potek senc, kar je kritično predvsem v zimskem  obdobju in draži stroške ogrevanja. S tem predvsem negativno vpliva na bivalne pogoje stanovanjske  soseske, učinkovitost sončnih elektrarn na strehah in na gospodarsko dejavnost vrtnarije v zimski  kurilni sezoni. Nadalje ugotavljamo, da bi objekt v horizontali vplival na flukse zraka, predvsem  ogljikovega dioksida in ozona, ki bodo porasli tudi zaradi pričakovane večje prometne gostote. MOM  pozivamo k predložitvi načrtovanega prometnega režima in simulacijo obremenjenosti ulic Hermankove, Negoševe in Kralj Matjaževe v primeru izgradnje tovrstnega objekta. Hkrati pozivamo k  navedbi jasno določenega faktorja zazidanosti (FZ) in predložitvi načrtov predvidenih parkirnih mest  in zelenih površin v neposredni bližini objekta, predvsem v zahodnem in severnem delu objekta, ki  posega na vodovarstveno območje. MOM pozivamo k predložitvi vseh strokovnih podlag za gradnjo  objekta, predvsem »dikcije« urbanistične zasnove, ki upravičujejo tovrstne dominante ob vstopu v  mesto. 

Poseg v območje RT-23 in RT-41 tudi zavira ukrep strmenja k samooskrbi in lastni identiteti, saj  obstaja utemeljena skrb za negativni učinek tovrstne stavbe zaradi senčenja na gospodarsko dejavnost  vrtnarije, z dejavnostjo, ki je na tem mestu že več kot sto let, in ki s prodajo sadik bistveno doprinese  k samooskrbi stanovanjske soseske in vrtičkarskih vrtov z namenom lastne pridelave zelenjave. Ukrep  mestne soseske z lastno identiteto predvideva namreč identifikacijo zaključenih morfoloških enot z  dejavnostmi celovitega oživljanja, prenove javnih površin in drugih dejavnosti, ki spremljajo strokovno  zastavljeno regeneracijo sosesk s spodbujanjem, med drugim, tudi ljubiteljskih dejavnosti in  samooskrbe, ki omogočajo revitalizacijo socialnega omrežja znotraj mestnih sosesk.  

Nadalje ukrep za zdravje in zdravo prehrano stremi k povečanju obsega in dostopnosti do površin za  vrtičke, naravnih in parkovnih območij. Menimo, da stolpnica v območju med stanovanjsko sosesko,  vrtnarijo in vrtičkarskimi vrtovi krši zgoraj navedena ukrepa in s spremembo namembnosti onemogoča  dejavnosti namenjenim samooskrbi soseske. 

Hkrati izražamo skrb konflikta študentskega naselja in stanovanjske soseske, povečanega števila  prebivalcev, hrupa, spremembe prometnih režimov in obremenitev okolja. Hkrati nas skrbi  prostorski načrt MOM, da bi se izgradila prometna povezava V-Z skozi tunel, ki bi dodatno prometno  zelo obremenila območje rondoja Koroškega mostu.

Ugotavljamo, da profitni študentski domovi niso potrebni, saj Študentski domovi Maribor v celoti  pokrivajo potrebe po študentskih sobah na območju Maribora. MOM ni potrebno skrbeti za dodatne  kapacitete pri zasebnikih, saj Študentski domovi Univerze v Mariboru pokrivajo potrebe v celoti, kar je  razvidno iz statistike zasedenosti, ki smo jo pridobili. Ta kaže, da je povprečna zasedenost študentskih  domov okoli 90%, torej ne obstaja javni interes ali potreba po dodatnih namestitvah. Sploh ob  podatku, da število študentov v Mariboru ne narašča tudi ob odpiranju novih smeri in fakultet. Pridobili  smo tudi informacije s strani Univerze v Mariboru: », da Univerza v Mariboru ni naročnik, ni potencialni  investitor in ni nikoli izkazovala interesa za spremembo namembnosti v enoti urejanja prostora RT-23  za namene zagotavljanja dodatnih študentskih nastanitvenih kapacitet. Območje, ki se nahaja na  severozahodni strani krožišča na Gosposvetski cesti, ni bilo MOM nikoli predstavljeno kot interesno  območje prostorskega razvoja Univerze v Mariboru.« Slednje nakazuje na sporni konflikt med javnim  in zasebnim interesom.  

Utemeljeno sumimo, da za izdelavo OPN ni bil imenovan širši projektni svet v sestavi različnih  strokovnjakov in da OPN ni šel skozi recenzentski postopek več domačih in mednarodnih recenzentov.  Nihče torej ni nadzoroval ožje skupine sestavljavcev. 

Nadalje smo zaskrbljeni, da MOM ni jasno predstavila sprememb, ki so bile napravljene med prvimi  izdajami mnenj, in da ne temelji na jasnih podlagah v ureditvenem načrtu. 

Dominanta z visokogradnjami, katero predstavlja pripravljavec, ni strokovno utemeljena, s krajinskega  in urbanistično strukturnega vidika. Območje RT-41 je namreč površinsko preskromno odmerjeno, da  bi stolpnica lahko kvalitetno sooblikovala primerno obsežen prostor mestne četrti. 

Hkrati izpostavljamo, da se je v medijih začel izpostavljati konflikt interesov pripravljavcev OPN v  razmerju do investitorjev in bi bilo higienično, da se območja, ki so s tem morebitnim konfliktom  povezana, izločijo iz sprememb OPN, saj mora prevladati javni interes nad zasebnim. 

Nevezano na OPN izpostavljamo problem rekreativne poti na istem območju. Mestna občina Maribor  je po naših informacijah pristopila k projektu izgradnje rekreacijske poti med Koroškim mostom in  Njegoševo ulico. Stanovalci, ki živimo na tej relaciji smo za ta predlog izvedeli posredno, kljub temu,  da smo neposredno na vplivnem območju takšne infrastrukture. Preseneča dejstvo, da je MOM  pristopila k nakupu zemljišč na trasi še pred sprejemanjem OPN in OPPN. Rekreativna pot neposredno  posega v parcele lastnikov ali njihovo neposredno bližino. S tem zmanjšuje njihovo finančno vrednost,  kakor tudi kakovost bivanja na tej relaciji. Menimo, da je rekreativna pot, ki poteka v neposredni bližini  stanovanjskih hiš (nekje tudi na 2-3 m razdalji, nekje pa se celo dotika hiš, npr. Ulica Lizike Jančar),  neprimerno načrtovana in v projektu lastniki zemljišč na vplivnem območju niso bili s tem seznanjeni  ali celo povabljeni k sodelovanju. “Obstoječi predlog posega v lastniško in funkcionalno strukturo  območja RT-38 in območja Meltal, ne zajema gostejših poselitvenih ali z drugimi javnimi rabami  opredeljenimi območji in nima podpornega infrastrukturnega momenta ob opustitvi projektov  severne obvoznice.” - Robert Gostinčar, krajinski arhitekt. 

Glede na širino območja in interes rekreacije na območju ni nobene potrebe, da se rekreativna pot  izvede ravno na omenjeni trasi. Namen rekreacije namreč ni premagati razdaljo po čim krajši poti,  temveč uživati na sprehodu ali kolesarjenju v naravnem okolju. V interesu stanovalcev in rekreativcev  (sprehajalcev, kolesarjev, tekačev) je, da javne poti, če je to le možno, ne povzročajo konflikta. Širše  gledano in v navezavi na mestno rekreativno infrastrukturo se naj rekreacijska pot izvede na boljši  relaciji Koblarjev zaliv – Vrbanski plato ob gozdičku (čez RT13 K2) ali mimo Športnega centra Fontana  mimo črpališča – Račji dvor in nazaj proti parku, ki bi lepo zaokrožila in popestrila dravsko rekreativno  pot. Obstoječa infrastruktura sosednjih ulic v smeri J-S (Turnerjeva, Kosarjeva) pa že zadovoljivo  pokrivata redek kolesarski in promet pešcev in upamo le na izboljšanje infrastrukture na teh trasah,  predvsem pa tudi umirjanje prometa motornih vozil, saj večkrat prečkajo poti šolarjev v smeri V-Z.  Alternativna povezava, če bi se ozirali le na povezavo od rondoja do Vrbanske po g. Robertu  Gostinčarju: “Glede na sosednje rekreativno turistično območje bi bilo smiselno kolesarsko povezavo  peljati proti zahodu mimo vrtičkarskega območja, območja Fontane in ob varovalnem gozdu nad ježo 

vodovarstvenega območja ter priključiti na izhodišče poti ob Kamniškem drevoredu. Na ta način bi  tangirali širšo populacijo, ki uporablja kolesa in obenem bolj smiselno zajeli območje Kamnice.  Tovrsten predlog ne bi bistveno posegal v lastniško strukturo na območju RT-38 in območja RT-23.  Druga opcija “je navezava na zahodni del Gosposvetske ceste in napeljava povezave preko Turnerjeve  ulice. Na ta način bi izboljšali urbano infrastrukturo v tem delu mesta in vključili več meščanov na  kolesarsko infrastrukturo. Obenem ta varianta ne bi posegla v lastniško strukturo na območju RT-38  in območja Meltal. Zaradi navedenih utemeljitev naprošamo za spremembo predmetne trase  kolesarske steze, kjer se lahko dodatno robni pogoji (zelene in proste površine…) opredelijo skladno s  trajnostno rabo prostora.” 

PR: Predstavniki iniciative RT-38