Objavljamo novo izdajo publikacije Javnofinančna gibanja, v kateri predstavljamo predhodne podatke štirih blagajn javnega financiranja za leto 2023 ter podatke sektorja država (po metodologiji denarnega toka) za prva tri četrtletja 2023. Rast odhodkov državnega proračuna je bila višja od rasti prihodkov, k čemur so prispevale predvsem investicije ter odziv države na draginjo in poplave.

Po predhodnih podatkih so prihodki državnega proračuna v letu 2023 znašali 13 milijard evrov ali 5,5 odstotka več kot leto prej. Odhodki so bili višji za 12 odstotkov in so presegli 15 milijard evrov, predvsem zaradi izdatkov za investicije, kakor tudi odziva države na draginjo in poplave. Primanjkljaj državnega proračuna je konec leta 2023 tako znašal 2,3 milijarde evrov. Več informacij o tem je na voljo v novici o lanskih gibanjih v državnem proračunu.

Po preliminarnih podatkih občin so se prihodki v letu 2023 v primerjavi s predhodnim letom povečali za 18,7 odstotka, zlasti na račun prejetih sredstev iz državnega proračuna za investicije. Odhodki pa so bili višji za 10,1 odstotka, in sicer zaradi investicij in prenosa neporabljenih sredstev iz državnega proračuna za sanacijo po poplavah na proračunsko rezervo občin. Presežek prihodkov nad odhodki občin znaša 126 milijonov evrov.

Tako prihodki kot tudi odhodki pokojninske blagajne so se v letu 2023 povečali za dobrih pet odstotkov na 7,1 milijarde evrov. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 8,5 odstotka.

Zdravstvena blagajna je imela po predhodnih podatkih za leto 2023 ob skoraj desetodstotni rasti prihodkov in 8,5-odstotni rasti odhodkov za 33 milijonov evrov manjši primanjkljaj kot leto prej. Okrepljena rast prihodkov je v največji meri rezultat devetodstotne rasti socialnih prispevkov in za 17,7 odstotka ali okoli 54 milijonov evrov višjih transfernih prihodkov iz državnega proračuna, namenjenih financiranju zdravstvenih storitev oziroma zagotavljanju stabilnosti zdravstvenega sistema.

Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so po preliminarnih podatkih v letu 2023 znašali 25 milijard evrov, kar je za 7,4 odstotka več kot leto prej. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 27,3 milijarde evrov, predvsem na račun investicijskih odhodkov in transferjev. Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal nekaj manj kot 2,3 milijarde evrov oziroma 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

Enote sektorja država so v tretjem četrtletju leta 2023 ustvarile 369 milijonov evrov primanjkljaja, saj je bila letna rast prihodkov za tri odstotne točke nižja od rasti izdatkov, ki je znašala 11 odstotkov. Glavni pospeševalec rasti prihodkov ostajajo prispevki za socialno varnost, ki so v prvi treh četrtletjih skupaj porasli za dobrih devet odstotkov na 7,3 milijarde evrov, kar predstavlja 37 odstotkov vseh prihodkov sektorja država. Visoka rast izdatkov je posledica pospešene rasti sredstev za zaposlene in se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju 2023, ko je bila 12,8-odstotna.

V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno preliminarnih javnofinančnih izdatkov za leto 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je namenjen področju socialne varnosti, in sicer več kot 9,5 milijarde evrov oziroma 35 odstotkov vseh odhodkov.

V publikaciji objavljamo še letno stanje dolga in poroštev ter preliminarno oceno prihodkov in odhodkov po denarnem toku za leto 2023 za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je po predhodnih podatkih konec lanskega četrtega četrtletja glede na prejšnje četrtletje povečal za 81 milijonov evrov na 39,8 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,2 milijarde evrov.

VIR: Ministrstvo za finance