Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel in drugih opraševalcev!

Pa se tega res zavedamo? 

Čebele oprašijo večino rastlin ter s tem zagotovijo hrano ljudem in živalim, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel. Najpomembnejše so pri opraševanju sadnega drevja, saj oprašijo kar 70 – 80% cvetov. Po ugotovitvah znanstvenikov točne vrednosti opraševanja, ki ga v Sloveniji brezplačno opravijo čebele, ni mogoče izračunati, ocenjeno pa je, da je ta vrednost od 15–30-krat večja od vseh čebeljih pridelkov skupaj! V svetu se številne države že spopadajo s problemom pomanjkanja opraševalcev in prav je, da spomnimo tudi na to, da ponekod na Kitajskem za opraševanje morajo poskrbeti ročno, Japonci pa so izumili robotske čebele. Pa vendar ali je v tem rešitev ali bi morali bolje poskrbeti za čebele in druge opraševalce? 

Čebele dandanes same v naravi niso več sposobne preživeti niti ene zime, zato je delo čebelarjev plemenito in družbeno koristno. V sosednji Avstriji npr. pridelovalci sadja čebelarjem plačujejo za opraševanje, prav tako pa tudi v Nemčiji in ponekod drugod po Evropi ter seveda v ZDA.  Če ne bomo pazili na čebele kot najpomembnejše opraševalke različnih rastlin, se lahko zgodi, da brez opraševanja ne bo zadostne količine hrane. Propad čebel pa pomeni uničevanje našega naravnega okolja.

Slovenija je v svetu znana kot država, ki se zavzema za zaščito čebel – predvsem z že potrjeno pobudo za Svetovni dan čebel, katere predlagatelj je bila prav Čebelarska zveza Slovenije. Zato ni presenetljivo, da svetovni dan čebel praznujemo 20. maja, to je na rojstni dan slovenskega čebelarja in prvega učitelja na svetu Antona Janše . 

Čebelarska zveza Slovenije pa ni le predlagatelj Svetovnega dneva čebel, temveč tudi predlagatelj Dneva slovenske hrane. Začelo se je leta 2007 z dobrodelno akcijo čebelarjev »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev« oz. medenim zajtrkom, katerega glavni cilj je bil ozavestiti otroke in širšo javnost o pomenu čebel. Tretji petek v novembru smo čebelarji obiskali vse vrtce in jim podarili med za zajtrk, v vrtcih in šolah pa so ta dan potekale številne predstavitve o čebelah in njihovemu pomenu za pridelavo hrane. Pozitivni sprejem in dobre izkušnje so dale zamisel za vseslovensko akcijo in za vključitev tudi drugih pridelovalcev slovenske hrane. Pobudo smo leta 2011 nadgradili s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom in leto kasneje z Dnem slovenske hrane, da bi širši javnosti še bolj jasno in glasno povedali, da brez čebel ne bi bilo lokalno pridelane hrane! Slovenski čebelarji smo že leta 2007 PRVI upali na glas govoriti o SLOVENSKI hrani!

Namen Tradicionalnega slovenskega zajtrka je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke, šolajočo mladino in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

Tradicionalni slovenski zajtrk je postal osrednji dogodek ob Dnevu slovenske hrane, ki ga bomo v letošnjem letu obeležili v petek, 18. novembra 2022. Pridružite se nam in zaužijte z nami zajtrk iz lokalno pridelanih živil ter nam pomagajte ozaveščati o pomenu čebel in lokalno pridelane hrane. Čebelarska zveza Slovenije je že predlagala pristojnim, da se Dan slovenske hrane razširi na Teden slovenske hrane.  

Čebelarska zveza Slovenije bo letos ob peti obletnici razglasitve svetovnega dne čebel 20. decembra v Državnem svetu RS pripravila strokovni posvet z naslovom Brez čebelarjev ne bo čebel!

PR: ČZS